Franja

ormai avv. pa; že:
ancora un po' e siamo ormai arrivati še malo, pa smo na cilju
è ormai un mese che aspetto že mesec dni čakam

orodj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) das Werkzeug, tehnika, agronomija in vrtnarstvo das Gerät; (drobni deli) Kleinteile množina, das Rüstzeug; rudarstvo das Gezähe; figurativno das Rustzeug; figurativno das Werkzeug ( religijaizvoljeno orodje auserwähltes Werkzeug); -werkzeug (brusilno Schleifwerkzeug, instalatersko Installationswerkzeug, mučilno Folterwerkzeug, ročno Handwerkzeug, za vpenjanje Spannwerkzeug, pnevmatično [Preßluftwerkzeug] Pressluftwerkzeug, rezbarsko Schnitzwerkzeug, strugarsko Drechselwerkzeug, urarsko Uhrmacherwerkzeug, vlomilsko Einbruchswerkzeug, Einbrecherwerkzeug, zidarsko Maurerwerkzeug, religija orodja mučenja Passionswerkzeuge množina, tehnika rezilna orodja množina das Schneidewerkzeug); -gerät (dodatno - za traktor Anbaugerät, koščeno Knochengerät, malo Handgerät, precizno Feingerät, tatinsko Diebeswerkzeug, vrtno Gartengerät, pomožna orodja množina Hilfsgeräte množina)
lopa za orodje der Geräteschuppen
nastavek za orodje die Werkzeugauflage
omara za orodje der Werkzeugschrank
prostor za orodje der Geräteraum
voziček za orodje der Werkzeugwagen
zabojček za orodje der Handwerkskasten, Werkzeugkasten
tovarna orodja die Werkzeugfabrik
torba z orodjem die Werkzeugtasche

oseb|a⁴ [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:

1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt

2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte

3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende

4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher

5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger

òskudan -dna -o reven, pičel, potreben, ubog: biti oskudan u izražavanju; imati -o znanje tudega jezika; nastala su -a vremena; biti oskudan drvima imeti malo drv; donio svoj oskudan dar prinesel je svoj skromen dar

òtud, òtudā, otúdā prisl. od tod; otud i odovud s te in z one strani; otud-odovud malo po malo, pomalo

ounce¹ [áuns] samostalnik
unča (trgovska utežna mera 28,35 g; za zlato in srebro 31,1 g)
figurativno trohica

by the ounce po teži
an ounce of help is worth a ton of pity malo pomoči je vredno več kakor mnogo usmiljenja

padalec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (o padalstvu) ▸ ejtőernyős Padalci bodo skočili iz helikopterjev. ▸ Az ejtőernyősök helikopterből fognak kiugrani.
Povezane iztočnice: ekstremni padalec, jadralni padalec, športni padalec

2. ponavadi v množini (vojak) ▸ ejtőernyősMost je v jutranjih urah, 6. junija 1944, zavzelo 180 britanskih padalcev, potem ko so nemške vojake napadli iz zasede. ▸ A hidat 1944. június 6-án 180 brit ejtőernyős foglalta el, miután lesből támadták meg a német katonákat.
Sopomenke: vojaški padalec

3. lahko izraža negativen odnos (kdor se pojavi nepričakovano) ▸ beugró, beeső személy
Veliko je tudi padalcev, ki pridejo malo potrenirat pred koncertom. ▸ Sok a beugró is, akik a koncert előtt jönnek kicsit gyakorolni.
Tu in tam se sicer pojavijo "padalci", ki ponudijo računalnike po precej nižji ceni. ▸ Itt-ott megjelenik néhány beeső személy is, aki sokkal olcsóbban kínálja a számítógépeket.

padavin|e ženski spol množina Niederschläge množina, (dež) Regenfälle, naliv: Schauerniederschläge, snežne: Schneefälle
brez padavin niederschlagsfrei
z malo padavin niederschlagsarm
z veliko padavin niederschlagsreich
… padavin Niederschlags-
(količina die Niederschlagsmenge, merjenje količine die Niederschlagsmessung, množina die Niederschlagssumme, področje das Niederschlagsgebiet, priprava za merjenje količine padavin der Niederschlagsmesser, višina die Niederschlagshöhe)

paene (pēne), adv.

1. skoraj, malodane, tólikodanè; pri glag. (z indik.) Pl., Ter. idr., me ipsum paene decepit Ci. bi bil skoraj prevaral, paene valentem videram Tuliam Ci., paene in singulis domibus factiones sunt C., paene interiit N., paene dixerim T. skoraj bi rekel, paene dixi Ci. skoraj bi bil rekel; pri adj. in adv.: paene orbus T., paene simul cum patre triumphavit H., paene vixdum Suet.; stopnjevano: quam paene regna Proserpinae vidimus H. kako malo je manjkalo, da bi videl (= pa bi videl) Prozerpinino kraljestvo.

2. povsem, docela, dočisto: non paene sum deceptus Plancus in Ci. ep.; superl.: paenissime: Pl., Ap.

palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti

pampino m

1. list vinske trte

2. pren.
assai pampini poca uva veliko kokodakanja, malo jajc; mnogo babic, kilav otrok

para za; zaradi; proti, k; do; da bi

para acabar de una vez kratko malo
para allá tja
salir para Paris odpotovati v Pariz
va para una hora je že skoraj eno uro od tega
para siempre za vedno
no sirve para nada ni za nobeno rabo, ni nič vredno
ser para poco malo sposoben biti
¿para qué lo haces? čemu delaš to?
no hay para qué decir que... odveč je reči, da ...
estoy para marchar nameravam odpotovati
para mí zame; kar se mene tiče
leer para sí zase (tiho) čitati
está amable para conmigo je prijazen z menoj
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale
estoy para V. na uslugo sem Vam
para que da (bi)

parcus 3, adv. -ē (parcere)

1. varčen, štedljiv, stiskaški, stiskav, skop (naspr. magnificus, elegans): pater Ci., colonus parcissimus Ci., parcissimum hominem vocamus pusilli animi et contracti Sen. ph.; z gen.: pecuniae Suet., aceti H., donandi parca iuventus H., parce frumentum metiri C., parce vivere Ci.

2. meton. majhen, pičel, skop, ne obilen, redek: lucerna Pr. z malo olja, sal V., lintea parca vento dare O. le redko, optima mors, parcā quae venit apta die Pr. v kratkem času, somnus parcior Iust., parcius dicerem Ci., parcius quatiunt fenestras H. redkeje.

3. metaf. vzdržujoč se, vzdržen, zmeren v čem, prizanesljiv: verba O. prizanesljive, rahle, merito parcior ira meo O. prizanesljivejša, kot sem zaslužil, p. in largiendā civitate Ci., in laudando Plin. iun., p. in cibum Iust., erga tribuendas dignitates Amm.; z gen.: vini Suet., pecuniae Iust. lakomen po denarju (na denar), moderatus et civium sanguinis parcus T., parcior somni Iust., parcissimus honorum Traianus in Plin. iun. prav brez pohlepa po časteh; z inf.: Sil., parce gaudere oportet Ph., parcius obicere alicui V.

párrafo moški spol paragraf, odstavek

párrafo aparte nov odstavek
echar un párrafo kramljati; malo zadremati; komu levite brati

parroquia ženski spol župnija, duhovnija; občina

numerosa parroquia (trg) številni odjemalci
con buena parroquia dobro vpeljan (trgovina)
tener poca parroquia imeti malo odjemalcev

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

partorire v. tr. (pres. partorisco)

1. roditi:
partorire un maschio, una femmina roditi dečka, deklico
la montagna ha partorito il topolino pren. tresla se je gora, rodila se je miš; veliko grmenja, malo dežja

2. pren. šalj. izumiti

3. pren. roditi, povzročiti:
partorire odio roditi sovraštvo

pastorka samostalnik
1. (hči partnerja) ▸ mostohalány
To jesen si bom vzel prosto, da bom veliko časa preživel z ženo, pastorko in hčerko. ▸ Az őszre szabaddá teszem magamat, hogy sok időt tölthessek a feleségemmel, valamint a mostohalányommal és a vér szerinti lányommal.

2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyermek, mostoha
Zanimanje za etiko, še nedavno pastorko filozofije, danes v svetu silovito narašča. ▸ A nemrégiben még a filozófia mostohagyermekeként számon tartott erkölcstan iránt manapság egyre nagyobb az érdeklődés a világban.
Kultura je pogosto pastorka v političnih preigravanjih, nekakšna sirota, ki ji še tisto malo, kar ima, poskušajo pobrati. ▸ A kultúrának gyakran csak a mostohagyermek szerepe jut a politikai játékokban, egyfajta árváé, akitől még azt a kicsit is el akarják venni, amije van.

3. religija (duhovnica) ▸ lelkipásztor
Mlada Anna je po izobrazbi protestantska teologinja, službo dobi kot pastorka v ženskem zaporu. ▸ A fiatal Anna képzettsége szerint református teológus, egy női börtön lelkipásztoraként helyezkedik el.

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

pauper -eris, abl. sg. -e, gen. pl. -um (iz paucus in pariō ali iz *pauc(o)-pars < *pau̯o-pars, *pau̯e[ro]-pars; prim. opi-parus in paucus)

1. nepremožen, nebogat, neimovit, ubog, reven, siromašen, ubožen, potreben (naspr. dives, locuples): Pl., Ter., Ca., Cat., C., Q. idr., homo pauperum pauperrimus Pl., haec filia eius pauper placet Pl., quae in patria honeste pauper vivit Ter., facere aliquem pauperem Sen. ph., vir, homo Ci., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov, ex pauperrimo dives factus Ci.; pesn. z objektnim gen.: frugum pauperes Ituraei Ap., Daunus pauper aquae H. z malo vode, ki ima malo vode, p. argenti H. ubog s srebrom, horum bonorum pauperrimus H.; subst. m., poseb. v pl. revež(i), siromak(i): pauperes locupletesque Sen. ph., pauper ubique iacet O., pauperum tabernae H., maior pauperiorum turba H.

2. metaf. (o stvareh) siromašen, (u)boren, skromen, reven: Pl. idr., ager Tib., pauperibus sacris Pr., ieiuna et pauper eloquentia Q., pauperibus tectis Stat., domus V., pauperis tuguri culmen V., carmen fluit pauperiore venā O. iz pičlejše žil(ic)e; z abl.: caput crinibus pauperum Cael., ars nec exemplis pauperior nec oratione defectior Ap.

Opomba: Adv. komp. pauperius: Tert.; heterocl. fem. paupera: Pl. ap. Serv., vidua paupera: It.; dat. masc. paupero: Aug., It.; neutr. pauperum: Cael.; gen. pl. pauperorum: Petr.