Franja

ὁμηλικία, ἡ, ion. -ίη enaka starost, konkr. pl. sovrstniki, tovariši, prijatelji iz mladih let.

ὅσος 3 [Et. iz ὁτjο-ς, kor. jo-, gl. ὅς] ep. poet. tudi ὅσσος, ὅσσος τε, ep. ὁσσάτιος, korel. k τόσος, τοσοῦτος; tako velik (dolg, daleč, tolik), kakor; kolikršen: 1. τοσοῦτος, ὅσος = lat. tantus … quantus tolikšen kakor, τοσοῦτοί ἐσμεν, ὅσοι νῦν συνεληλύθατε toliko nas je, kolikor se vas je sedaj sešlo; pl. vsi, ki; vse, kar; ὅσοι μὲν … οἳ δέ vsi ki … ti pa; ὅσος τις kolikršen pač, ὅσοί τινές εἰσιν kolikor jih je, v kolikršnem številu pač, ὅση μὴ ἱερὰ (χώρα) kolikor je neposvečene zemlje. – pri sup. kar: ὅσας πλείστας (ἐδύνατο) kar največ; tudi brez δύνασθαι; ἀμήχανος ὅσος neizmerno (čudo) velik, θαυμαστὸς ὅσος (mirum quantum) čudovito velik; ἄφθονοι ὅσοι v obilici. 2. v zavisnem vprašanju: ὁρᾷς, ὅση ἡ θεῶν ἰσχύς ἐστιν. 3. v vzkliku: εἰς ὅσον κλύδωνα συμφορᾶς ἐλήλυθεν v kako veliko nesrečo je zabredel! 4. brez glagola: ὅσαι ἡμέραι vsak dan, ὅσα ἔτη (ἐστίν) kolikor je let, vsako leto. 5. z inf. (za τοσοῦτος) = ὥστε: τὸ θεῖον τοσαύτην ἔχει τὴν σοφίαν, ὅσην πάντα εἰδέναι. Ἐλείπετο τῆς νυκτός, ὅσον σκοταίους διελθεῖν. 6. adverb. a) ὅσῳ (za)kolikor, čim; ὅσῳ … τοσούτῳ kolikor … toliko = tanto … quanto (s kompar. in brez kompar.), ἐν ὅσῳ medtemko, dokler, ἐφ' ὅσον v kolikor, pri komp.: čim; καθ' ὅσον μή razen da; b) ὅσ(σ)ον, ὅσατε, ὅσσον τε kolikor, kolikor daleč, tako silno, kakor, v kolikor, ὅσον τάχιστα (τάχος) kar najhitreje, čimprej, ὅσον οὔπω, οὐδέπω skoraj že, kmalu, μικρὸν ὅσον ὅσον le še nekaj malega (malo časa) NT, ὅσα δή kolikorkoli, karkoli, ὅσον μόνον samo, le (tako daleč, kakor), ὅσον οὐ skoraj, malodane, ὅσα πρὸς τοὺς θεούς kar se tiče bogov, ὅσον ἐπ' αὐτῷ kolikor je to od njega odvisno (v njegovi moči), ὅσον ἐδέεο dokler si prosil; c) pred števniki in določili mere: (ὅσα γε, ὅσαπερ) nekako, približno, okoli; d) pri komp. za kolikor, ὅσον τε toliko da, dosti, da, kolikor.

παιδάριον, τό (demin. od παῖς) otroče, deček, deklica, otrok, ἐκ παιδαρίου (= a puero) od otroških let, od mladih nog.

παλαιός 3 (πάλαι) [comp. παλαιότερος in παλαίτερος, sup. παλαίτατος] 1. a) star, mnogoleten, starodaven, ostarel, zastarel; b) zdavni, nekdanji, prejšnji; πράξεις dela iz mladih let. 2. zelo star, prileten, οἱ παλαιοί stari, predniki. – adv. τὸ παλαιόν, ἐκ παλαιοῦ zdavnaj, nekdaj, zdavnaj poprej, ἐκ παλαιτέρου iz prejšnjih dni, od starih časov sèm.

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

πεντα-ετηρίς, ίδος, ἡ doba petih let, petletje.

πεντα-έτηρος 2 ep. πεντα-ετής 2 -έτης (ἔτος) petleten; adv. πεντάετες pet let (dolgo).

πενταετία, ἡ doba petih let, petletje.

πεντ-ετηρίς, ίδος, ἡ 1. doba petih let, petletje, διὰ πεντετηρίδος vsako peto leto. 2. praznik, ki se obhaja vsako peto leto.

περι-πέλομαι d. m. ep. [pt. aor. 2 sinkop. περιπλόμενος] 1. vrtim se, pomikam se v krogu, περιπλομένων ἐνιαυτῶν v letih tekočih, v teku let. 2. ἄστυ obdajam, obkoljujem.

πλήρωσις, εως, ἡ πλήρωμα, ατος, τό 1. polnitev, (na)polnjenje, napolnitev. 2. vse, s čimer se kaj napolni: posadka, moštvo na ladji, veslarji, oprema. 3. obilica δαιτός, bogastvo, polnost, množica ἐθνῶν NT, τοῦ θεοῦ milost božja NT, ὀγδώκοντα ἔτεα ζόης πλήρωμα μακρότατον πρόκειται osemdeset let je najdaljša doba (največja starost), ki jo kdo doživi; πυρᾶς postavljanje grmade. 4. izpolnitev, izpolnjevanje νόμον NT; ἦλθε τὸ πλήρωμα τοῦ χρόνου čas se je dopolnil NT. 5. nasičenje, zadovoljitev τὴς ἐνδείας.

ποτή, ἡ (πέτομαι) letanje, (po)let.

πτῆσις, εως, ἡ (πτῆναι) let, polet, vzlet.

σύν-ειμι¹ (εἰμί) 1. sem (živim) s kom skupaj, sem v njegovi družbi, ὀιζυῖ doživim nesrečo, sem nesrečen, νόσῳ = νοσέω, κακοῖς πολλοῖς sem nesrečen, ὅτῳ τὸ μὴ καλὸν ξύνεστι kdor se druži s krivico, kdor se vda krivici, γάμοι gl. εὑρίσκω; ἆται ἀεὶ ξυνοῦσαι κλονέουσι τόνδε neprestano ga vznemirjajo nesreče, ki nikoli ne počivajo; ὁ ξυνὼν χρόνος dolga vrsta mojih let; pos. a) občujem s kom, družim se s kom, obiskujem koga τινί, οἰκείως τινί, μετά τινος; b) o občevanju med učitelji in učenci: οἱ συνόντες prijatelji, tovariši, pristaši, družabniki, učenci; c) o zakonu: živim s kom ali pri kom; d) živim sam zase ἐμαυτῷ; e) ἵπποις redim konje, imam s konji opraviti. 2. stojim komu na strani, svetujem, pomagam komu; pogajam se s kom (Tuk. 4, 83).

τριετία, ἡ doba treh let NT.

ὑπερ-βάλλω [gl. βάλλω; ep. aor. ὑπέρβαλον, ὑπειρέβαλον] I. act. 1. mečem črez kaj (preko česa) τί, τινός, σήματα πάντων, παντὸς ἀγῶνος, δουρὶ Φυλῆα prekosim v čem. 2. pren. (tudi intr.) a) prekoračim (mero); α.) prekipim λέβητες, poplavim ὁ ποταμὸς ἀρούρας; β.) več ponudim, prekosim, ἀλλήλους, χρήμασι; γ.) pretiravam; stavim pretirane zahteve ᾔτει τοσαῦτα ὑπερβάλλων; δ.) presegam, prekašam, nadkriljujem, odlikujem se, τινί v čem, τί prehitim; ἑκατὸν ἔτη živim nad sto let; χρόνον mudim se črez čas (predolgo); ε.) sem nezmeren (prevelik, pretiran), μὴ γλῶσσα' ὑπερβάλῃ κακοῖς da ne bi vsled nesreče preveč govoril; pt. ὑπερβάλλων nezmeren, prevelik, preobilen, črezmeren; ἥλιος prevroče solnce, τὰ ὑπερβάλλοντα prevelika moč, αἴσχει ὑπερβάλλων neizmerno grd; b) grem črez kaj; prekoračim (goro), κατὰ λόφους prodiram po hribih, εἰς Κόρυνθον prodiram proti Korintu, πρὸς τοὺς Θρᾷκας prekoračim goro in prodiram proti Tračanom; τὸ ὑπερβάλλον τοῦ στρατεύματος del vojske, ki gre ravno črez goro; c) grem (peljem se) mimo česa, objadram Μαλέην, ἄκραν. II. med. 1. presegam, več ponujam χρήμασι; odlikujem se, krotim, užugam, premagam τινά τινι. 2. odložim, odkladam; odlašam τί.

ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.

без, безо (kot predpona v sestavljenkah po starem pravopisu) gl. tudi бес- brez;
б. четверти восемь tri četrt na osem;
без году неделя он служит malo časa služi, še ogrel se ni;
не без того seveda, vsekako;
я от неё без ума nor sem nanjo;
без малого пять лет skoraj pet let

вид m

1. pogled, razgled; videz, zunanjost; prizor; slika;
недовольный в. nezadovoljen obraz;
непринуждённый в. neprisiljeno obnašanje;
вид на жительство (zast.) osebna izkaznica;
открытки с видами razglednice;
я представил это дело во всех его видах osvetlil sem to zadevo z vseh strani;
гора в виде пирамиды gora v obliki piramide;
на вид na oko;
для вида na videz, za oči;
в. на реку razgled na reko;
у всех на виду vsem na očeh;
он на виду у полиции on je pod policijskim nadzorstvom;
потерять из виду izgubiti iz oči;
упустить из виду pozabiti na kaj;
в виду его неспособности zaradi njegove nesposobnosti;
в виде kakor da;
в виде процентов kot obresti;
под видом торговца kot trgovec, s trgovskega stališča;
под видом дружбы ko da je prijatelj;
делать вид pretvarjati se;
иметь свой виды imeti svoje namene (načrte);
никаких видов на успех nobenega upanja na uspeh;
иметь в виду upoštevati; imeti namen;
у него в виду большое наследство računana veliko dediščino;
в пьяном виде v pijanem stanju;
ни под каким видом nikakor ne;
у него хороший вид je zdravih lic;
имеет вид больного videti je bolan;
ей на вид 60 лет videti je stara 60 let;
в видах z namenom, zaradi;
в видах общей пользы v splošno korist;

2. oblika, način; zvrst, vrsta; (glagolski) vid

выслуга f doslužitev;
за выслугу лет (zast.) za doslužena leta, po dosluženih letih