Franja

plūmārius 3 (plūma) puha (dlake, perja) se tičoč: ars Hier., Vulg. umetnost vtka(va)nja v svilene obleke in preproge, da so videti, kakor da jih pokriva puh, brokatno tkalstvo, opus Vulg. brokat; subst. plūmārius -iī, m brokatni tkalec: Varr., Vulg., plumariorum textrina Vitr.

plumbum -ī, n (morda enako kakor gr. μόλιβος, μόλυβδος, μόλιβδος, rodoško περιβολιβδῶσαι, epidavrsko βόλιμος izpos. neznanega sredozemsko-iberskega izvora)

1. svinec: Cat., Lucr., V., O., L. idr., dolia plumbo vincire Ca., liquidum H., nigrum Plin. svinec, album C., Plin. ali candidum Plin. kositer, cin, glandes liventis plumbi V., decem librae plumbi Lamp.

2. meton. svinčene stvari, izdelki iz svinca
a) svinčenka, svinčeni izstrelek, „želod“: plumbum funda iacit O.
b) svinčeni gumbi, svinčene kroglice, svinčeni všitki na borilni rokavici (borilnem jermenu, cestu, caestus): terga boum plumbo insuto rigebant V.
c) bič s svinčeno kroglico (svinčenko): Prud.
d) svinčena cev: aqua rumpit plumbum H.
e) svinčnik: membrana plumbo directa (začrtana) Cat.

3. metaf. plúmb, svinec neka očesna okvara: hac commanducata si oculus subinde lingatur, plumbum, quod est genus vitii, ex oculo tollitur Plin.

počutíti se (-im se) imperf. refl.

1. sentirsi; stare:
počutiti se osamljenega, bolnega sentirsi solo, malato
danes se počutim malo bolje oggi sto un po' meglio

2. sentirsi, ritenersi:
počutiti se mladega sentirsi giovane

3. sentirsi, trovarsi:
počutiti se nelagodno sentirsi in imbarazzo
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa
počutiti se kot pes v cerkvi sentirsi di troppo
počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua

poker¹ [póukə] samostalnik
grebljica, grebača
univerza, sleng rektorjeva palica; pedel, ki nosi to palico

between you and me and the poker med nama povedano
to be as stiff as a poker; ali to have swallowed the poker; ali to have a poker up one's back hoditi, kakor da bi kol požrl

pokóra (-e)

A) f

1. rel. penitenza; espiazione:
delati pokoro far penitenza
držati se, kakor bi pokoro delal avere una faccia da funerale

2. pren. tribolazione

3. pren. (kdor povzroča težave) disastro, peste

B) pokóra inter. disgraziato; vulg. fottuto:
pokora pijana! ubriaco della malora!

póleg

A) adv. accanto, accosto, allato, appresso, vicino, dattorno; pisar. arroge, arrogi:
po poti hodi otrok, pes teče poleg per il sentiero viene un bambino col cane che gli corre appresso

B) póleg prep.

1. accanto a, accosto a, allato a, vicino a:
stal je poleg mene stava accanto a me

2. (za izražanje dodajanja) accanto a, oltre a:
rastlina potrebuje poleg vlage tudi sonce la pianta oltre all'umidità ha bisogno di sole

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone di:
poleg njega je kakor pritlikavec accanto a lui sembra un nano

pólje (-a) n

1. agr. campo:
obdelovati polje lavorare il campo
koruzna, žitna polja campi di granturco, di grano
riževa polja risaie

2. campagna, piana, pianura, agro:
geogr. Kampanjsko polje Agro Campano

3. ekst. campo (di gioco); riquadro, scomparto; šah. casella

4. petr. campo, zona:
diamantna, rudna polja campi diamantiferi, minerari
naftno polje campo petrolifero

5. (podlaga) campo:
rdeči križ na belem polju croce rossa su campo bianco

6. fiz., mat. campo:
električno, gravitacijsko, magnetno polje campo elettrico, gravitazionale, magnetico

7. voj. (izbočeni del notranje površine cevi) rigatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. živeti kakor lilija na polju vivere come il giglio dei campi
voj. bojno polje campo di battaglia
geogr. kraško polje polje carsico
voj. minsko polje campo minato
očistiti minsko polje sanare, sminare il campo minato
mont. odkopno polje campo di estrazione
agr. poskusno polje campo sperimentale
lingv. semantično polje campo semantico
fot. slikovno polje campo ottico, d'immagine
med. vidno polje campo visivo
teh. tolerančno polje tolleranza, scarto, margine
fiz. vektorsko polje campo vettoriale
psih. vzgojno polje campo educativo

pomérjen (-a -o) adj. misurato, provato:
hlače ti stojijo, kakor bi bile po tebi pomerjene i calzoni ti stanno a pennello, come fatti su misura

poppysma -atis, n (gr. πόππυσμα) in poppysmus -ī, m (gr. ποππυσμός) dleskanje, tleskanje (z jezikom), npr. v znamenje pohvale: si mediocris erit, spatium lustrabit utrinque metarum et sortes ducet frontemque manumque praebebit vati crebrum poppysma roganti Iuv.; pri bliskanju, kakor da bi bilo tako mogoče pomiriti nevihto: fulgetras poppysmis adorare consensus gentium est Plin.; v obscenem pomenu: quis ridere potest fatui poppysmata cunni? cum sonat hic, cui non mentula mensque cadit? Mart.

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

possessed [pəzést] pridevnik
ki ima (of kaj)
obseden (by, with)
ki se obvlada, miren
slovnica vezan z genetivom

like a man possessed kot obsedenec, kot nor
ameriško like all possessed kakor blazen
everyone possessed of reason vsak pameten človek

post¹ [póust] samostalnik
drog, steber, kol
šport vratnica gola, startno mesto (starting-post)
ciljna črta (winning-post)
mineralogija navpičen sloj premoga (rude), podpornik v rudniku

as deaf as a post gluh kakor kanon
to be beaten at the post za las premagan tik pred ciljem
left at the post premagan
from pillar to post od Poncija do Pilata
between you and me and the bed-post na štiri oči, med nama, zaupno
door-post vratnica

póstelja lit moški spol , couche ženski spol ; familiarno plumard moški spol ; popularno pageot moški spol , pieu moški spol , paddock moški spol

bedna postelja grabat moški spol
bolniška postelja lit de malade
dvojna postelja lits jumeaux (ali à deux personnes)
otročja postelja (medicina) couches ženski spol množine
otroška postelja lit d'enfant
poročna postelja lit nuptial
smrtna postelja lit funèbre (ali de mort), couche funèbre
zakonska postelja lit conjugal, couche conjugale
zložljiva postelja lit pliant, lit-cage moški spol
biti v postelji être au lit, être entre deux (ali dans les) draps
leči v posteljo aller (ali se mettre) au lit (ali dans les toiles), aller se coucher, (zaradi bolezni) s'aliter
ležati v postelji être au lit
ostati v postelji (zaradi bolezni) garder le lit
postlati posteljo faire le (ali son) lit
skočiti iz postelje sauter du lit (ali au bas de son lit)
spraviti v posteljo (otroke) mettre au lit, coucher (les enfants)
vstati iz postelje se lever
baldahin nad posteljo ciel moški spol de lit, baldaquin moški spol
priklenjen, prikovan na posteljo cloué au lit, alité
soba z eno, dvema posteljama chambre ženski spol à un, à deux lits
kakor si boš postlal, tako boš spal comme on fait son lit, on se couche

postlati (postéljem) postiljati posteljo: das Bett machen
postlati komu (jemanden) betten
postlati si sich betten
figurativno auslegen mit
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man

postláti to make the bed

dobro, mehkó si postláti figurativno to feather one's nest
kakor si boš postlal, tako boš spal you've made your bed, now you must lie on it!
ni mi z rožicami postlano figurativno my life is not a bed of roses
kdor si dobro postelje, dobro spi arhaično do well and have well

postláti (-stéljem)

A) perf. rifare il letto; preparare il giaciglio

B) postláti si (-stéljem si) perf. refl. farsi il letto:
pren. dobro, slabo si postlati vivere nella penuria, nell'agiatezza
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš ležal chi vuol riposare, si faccia prima un buon letto; vita futura sia la tua cura

postláti hacer la cama

kakor si boš postlal, tako boš spal quien mala cama hace, en ella se yace; según cebas, así pescas

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

potrében necessary (za for, to); required; needed; requisite (za for, to); (reven) needy, poor, indigent, needful, necessitous, wanting

zelo potrében much needed
neobhodno potrében indispensable, exigent
potrébno zlo a necessary evil
če (je) potrébno if required
če bo (je) potrébno (v sili) if need be, if (the) need arise, in case of need
kakor bo pač potrébno as may be required
več kot nam je potrébno more than we need
več kot (je) potrébno more than enough, more than is needed
biti česa potrében to need something, to be in need (ali want) of something
opravičilo ni potrébno there is no need for an excuse
ura je potrébna popravila the clock (oziroma watch) needs repairing
ni potrébno, da si grob you don't need to be rude
ni potrébno to ponavljati this does not need repeating
potrében je strokovnjak, da to naredi it requires an expert to do this
ukreniti vse potrébno to take all the necessary steps
ne pojasnjuj več, kot je potrébno! do not explain more than is required!
potrében sem oddiha, okrepitve I need a rest, recreation

pour² [pɔ:]

1. prehodni glagol
naliti, nalivati, točiti, natočiti (from, out of iz; in, into v; on, upon na)
izliti, izlivati se (forth, out)
figurativno izliti srce, potožiti (forth, out)
zasuti (s posmehom, kletvicami, besedami itd.)

2. neprehodni glagol
liti, teči, strujiti, curljati (into v; from iz)
tehnično ulivati

figurativno to pour cold water on politi z mrzlo vodo, vzeti pogum
figurativno to pour oil on troubled waters pomiriti duhove
it never rains but pours nesreča (ali sreča) ne pride nikdar sama
it pours with rain lije kakor iz škafa
ameriško, sleng to pour it on politi z mrzlo vodo; pritisniti na plin (avto)