Franja

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

viento moški spol veter; pomorstvo smer vožnje; nadutost, domišljavost; govorica, glas

viento de tormenta viharen veter
cosas de viento (fig) nerabne stvari
instrumentos de viento pihala
como el viento kot veter hitro
el viento va cargando (ali se va afirmando) veter postaja vse močnejši
el viento corre (ali sopla) veter piha
hace viento vetrovno je
correr tras el viento (fig) zidati gradove v oblake
echarse (ali aflojarse, cesar) el viento (fig) popustiti (veter)
es mero viento (fig) to ne pomeni nič
ir viento en popa (fig) imeti srečo
largarse con viento fresco zbežati, popihati jo
tener viento imeti dober nos ali voh (pes)
tomar viento popihati jo
quien siembra vientos, recoge tempestades kdor seje veter, žanje vihar
a los cuatro vientos na vse strani
corren malos vientos (fig) čas ni ugoden
moverse a todos vientos (fig) nestanoviten biti
tomar vientos (Am) sapo zajeti

vif, vive [vif, viv] adjectif živ, živahen; isker, hiter; (mraz) oster; (izraz) drastičen

él pod napetostjo; masculin živo meso; življenje; srce, bistvo, jedro
chaux féminin vive živo apno
eau féminin vive studenčnica
froid masculin vif oster mraz
haie féminin vive živa meja
kilo masculin vif kilogram žive teže
plaie féminin vive odprta rana
de vive force s silo, nasilno
de vive voix ustno
le vif d'une question bistvo vprašanja
couper, trancher dans le vif energično postopati
entrer dans te vif du sujet priti k bistvu, jedru stvari
être vif comme la poudre hitro se razburiti, vzkipeti
piquer au vif zadeti v živo
prendre sur le vif risati ali slikati po naravi, vzeti iz življenja
pêcher au vif loviti ribe z živo vabo

ville [vil] féminin mesto

grande ville velemesto
à la ville v mestu (ne na deželi)
en ville v mestu (t. j. ne doma)
dîner en ville večerjati zunaj (ne doma)
ville frontière obmejno mesto
ville jumelée pobrateno mesto
ville-musée ogleda vredno mesto
ville-usine industrijsko mesto
la Ville éternelle Rim
la Ville Sainte Jeruzalem
hôtel masculin de ville mestna hiša, magistrat
sergent masculin de ville mestni stražnik, policist
ville champignon hitro rastoče mesto

virus samostalnik
1. (povzročitelj bolezni) ▸ vírusGripo povzroča virus, ki okuži dihalni sistem, nos, grlo in pljuča. ▸ A légzőszerveket, az orrot, a torkot és a tüdőt megfertőző vírus okozza az influenzát.

2. (v računalništvu) ▸ vírus, számítógépes vírusKo je virus okužil en računalnik v omrežju, se je samodejno začel širiti na druge, ki so bili povezani v isto omrežje. ▸ Amikor a vírus megfertőz egy számítógépet a hálózatban, automatikusan átterjed a többi, ugyanabba a hálózatba csatolt gépre is.
Povezane iztočnice: izsiljevalski virus

3. (hitro rastoč trend) ▸ vírus, trend
Med delavkami razsaja virus bolniških izostankov z dela. ▸ A dolgozók között terjed a betegség miatti, a munkából való távolmaradás vírusa.
Opažam, da ko se v dvorani vzpostavi ta energija, ta virus smeha, se zgodi nekaj fantastičnega. ▸ kontrastivno zanimivo Megfigyeléseim szerint amikor a csarnokban felszabadul ez az energia, felharsan a nevetés, valami fantasztikus megy végbe.
Virus socialnega nezadovoljstva na Kosovu je zelo nevaren. ▸ Nagyon veszélyes a társadalmi elégedetlenség vírusa Koszovóban.

vivement [vivmɑ̃] adverbe živahno; krepko, močno; globoko

vivement touché globoko ginjen
regretter vivement globoko obžalovati
vivement! hitro!

vložèn (-êna -o)

1. adj. inserito:
palica je vložena v kovinsko cev la sbarra è inserita in un tubo metallico

2. investito, impiegato:
ekon. v tej industriji vložena sredstva se hitro obrestujejo i mezzi, i capitali investiti in questo settore fruttano in breve tempo

3. gastr. sottaceto, sottolio:
(v kis) vloženi feferoni peperoni sottaceto
(v kis) vložena zelenjava sottaceti
jajčevci v olju melanzane sottolio

vmesnik samostalnik
1. (naprava) ▸ interfészPrenos slik iz fotoaparata v računalnik omogoča vmesnik USB. ▸ A képek átvitelét a fényképezőgépről a számítógépre USB-interfésszel tudjuk megoldani.
Vmesnik je občutljiv za dotik, zaradi česar je nameščen v ravnini plošče. ▸ A kezelőfelület érintésérzékeny, ezért a panel síkjában helyezkedik el.

2. (o računalniškem programu) ▸ interfész, felhasználói felületEna izmed odlik programa je zelo pregleden uporabniški vmesnik, v katerem se bodo začetniki hitro znašli. ▸ A program egyik erőssége a nagyon áttekinthető felhasználói felület, amelyen a kezdők is gyorsan eligazodnak.

3. (vmesni člen; posrednik) ▸ közvetítő, összekötő
Všeč mi je bila ideja poslovanja brez vmesnikov. ▸ Tetszik a közvetítők nélküli üzletvitel ötlete.
Preveč direktna je, jaz bi se pogovarjal bolj na daleč, s kakšnim vmesnikom, z njo bi klepetal o stvareh, ki so meni ljube. ▸ Túl közvetlen, én inkább távolról, összekötőkön keresztül beszélgetnék vele, olyan dolgokról csevegnék, amiket szeretek.

voga f

1. navt. veslanje; vesljaj:
voga arrancata zelo hitro veslanje
voga corta, lunga kratek, dolg vesljaj
voga alla pescatora veslanje po ribiško

2. šport veslač:
capo voga prvi veslač

3. pren. polet, zanos, vnema:
essere in voga di biti razpoložen za
studiare con voga vneto študirati

4. pren. moda; popularnost, razširjenost:
la voga delle gonne corte moda kratkih kril
persona in voga priljubljena osebnost
essere in voga biti v modi

volar [-ue-] v zrak pognati, razstreliti; figurativno razdražiti, razsrditi, ogorčiti; letati, leteti

volar al cielo v nebo zleteti; fig umreti
echar (ali sacar) a volar razširjati, med ljudi prinašati
a vuela pluma naglo, bežno
vuelvo volando v trenutku bom nazaj
partir volando odleteti
pasar volando preleteti, mimo leteti
salir volando izleteti; hitro ven steči
volarse odleteti
volarse los sesos pognati si kroglo v glavo

volata¹ f

1. let:
una paurosa volata giù dal tetto grozen padec s strehe
fare una volata dall'uscio zleteti skoz vrata

2. ekst. jata (v letu)

3. ekst. (hiter) tek, skok; šport sprint:
di volata (di corsa) hitro; ekst. v trenutku
battere qcn. in volata šport koga premagati v sprintu
fare una volata skočiti (do); šport sprintati
prendere una volata pren. zjeziti se
tirare la volata pren. vleči, spodbujati

4. pren. pesniški polet; preblisk

5. voj. topovska odprtina

6. glasba hitra pasaža

7. minska salva

8. tehn. akcijski radij žerjava

volée [vɔle] féminin let, polet; jata, figuré množica; topniška salva; batine

à la volée v zraku, zelo hitro, v polnem zaletu ali razmahu, figuré brez premisleka
une volée d'hirondelles jata lastovk
d'une seule volée v enem (samem) poletu
de haute volée (figuré) visokega stanu
prendre la volée vzleteti
prendre sa volée (figuré) postati goden, prost, neodvisen
rattraper une balle à la volée ujeti žogo v letu (pri tenisu)
recevoir une volée de coups dobiti kopico udarcev
semer à la volée sejati tako, da vržemo seme v zrak in ga raztrosimo
sonner à toute volée zvoniti na vso moč

volley¹ [vɔ́li] samostalnik
vojska salva; volej
figurativno toča, ploha, naliv (besed, kletvic); vihar (klicev odobravanja)
šport odboj žoge, preden pade na tla

a volley of stones toča kamenja
a volley of ten salva iz 10 topov
a volley of oaths toča kletvic
volley-ball šport vrnitev, odboj žoge, preden se dotakne tal
half volley vrnitev, odboj žoge, kakor hitro se dotakne tal

vorō -āre -āvī -ātum (iz *gu̯orō; indoev. kor. *gu̯er- žreti, požirati; prim. skr. -garaḥ požirajoč, garáḥ napoj, pijača, giráti, giláti, gr̥ṇā́ti požira, gr. βορά krma, hrana, βρῶμα, βρῶσις jed, βρωτήρ jedec, βιβρώσκω, βεβρώϑω jem, požiram, sl. žreti, žrelo, lit. gérti, geriù piti; prim. še lat. gurges, gula in sl. grlo) (po)goltati, pogoltniti (pogoltovati), požreti (požirati), (hlastno) (po)žreti; abs.: Plin. idr., alia (sc. animalia) sugunt, alia carpunt, alia vorant, alia mandunt Ci.; z obj.: resinam, vitulum Pl., mella avide Plin., pisces Iuv.; preg.: meus hic est, hamum vorat Pl. popada (grabi za) trnek = se da ujeti, tako tudi: hamum voras Ambr.; večinoma pren.: illam (sc. puppim) … rapidus vorat aequore vortex V., Charybdis … vorat … carinas O., maria … eius omnem ibi latitudinem vorant Plin., Thracia … Istrum vorat Amphitrite Cl. pije, vpija, cuius alveo Tigris voratus Amm., voratus limo Aur. pogreznjen v blato, qua medius pugnae vorat agmina vertex Sil., vorare litteras Ci. ep. hlastno požirati (= prebirati) knjige (prim.: V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige: Prešeren), viam Cat. hitro prehoditi (prepotovati) pot, ulcus … corpus vorat Cels. ali vorat (sc. amor) … medullas Sen. tr. razjeda, in reliquis generis eius quantum voraverit Plin. je zapravil; v obscenem pomenu (o raznovrstnem nenaravnem nečistovanju): grandia … medii tenta vorare viri Cat., medias vorat puellas Mart.

vrtoglàv (ki ima vrtoglavico) mareado ; (pavzročajoč vrtoglavico) vertiginoso, que da vértigo

postati hitro vrtoglav marearse fácilmente

vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav

vulnerable [vʌ́lnərəbl] pridevnik (vulnerably prislov)
ranljiv
figurativno spodbiten; nagnjen (to k)
dostopen (za)
vojska nezaščiten, odprt, občutljiv

vulnerable spot ranljivo mesto, ameriško Ahilova peta
to find s.o.'s vulnerable spot najti (odkriti) slabo, ranljivo mesto (točko) pri kom
are you vulnerable to ridicule? se hitro ujezite zaradi posmehovanja?

vzkipéti to boil (up); to effervesce; to bubble (up)

vzkipéti od jeze to boil over with anger, to fly into a passion, to lose one's temper, to fly into a temper
on hitro vzkipi (figurativno) he has a quick temper

vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.

1. salire; montare; aer. prendere quota:
vzpenjati se na hrib salire sul monte
vzpenjati se na drevo montare sull'albero
letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente

2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito

3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro

4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale

5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo

6. pren. salire:
sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi

vžgáti¹ (vžgèm) | vžígati (-am)

A) perf., imperf.

1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore

2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore

3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo

B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto

2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio