Franja

Zadetki iskanja

  • prôsto adv. liberamente; a man salva:
    govoriti prosto parlare a braccio
    šport. plavati sto metrov prosto nuotare i cento metri in stile libero
  • próti against

    próti (prefiks) anti-, counter-; (smer) towards, to, in the direction of, on, for; contrary to; (čas) about, by, ZDA around; pravo, šport versus (krajšava: v. ali vs.); (v primeri z) compared with
    za in próti for and against, pro and con
    sredstvo próti remedy for
    próti vetru against the wind
    próti koncu meseca towards the end of the month
    próti šesti uri about six o'clock
    Avstralija próti Angliji Australia versus England
    próti nam against us
    próti mojemu prepričanju (volji) against my conviction (will)
    próti pričakovanju unexpectedly, suddenly
    próti potrdilu o prejemu on receipt
    próti toku against the tide
    próti vodi up the river
    próti zakonu against the law, illegally, unlawfully
    próti zdravemu razumu preposterously, absurdly
    próti mojim ukazom contrary to my orders
    to je dobro próti glavobolom it's good for headaches
    to je próti mojim navadam it is against (ali contrary to) my usual practice
    jaz sem próti I am opposed to it
    bilo je 30 glasov za predlog, 40 pa próti there were 30 votes for and 40 against
    próti meni je bil zelo prijazen he was very kind to me
    sem 100% próti I am dead against it
    to je próti mojemu prepričanju this runs counter to my convictions
    boriti se próti toku to struggle against the tide
    delovati próti to counteract, to neutralize, (preprečiti) to thwart, to frustrate, to balk (ali baulk), to baffle
    boriti se próti premoči to fight against odds
    dvigniti oči próti nebu to look up to heaven
    držati pismo próti luči to hold a letter up to the light
    glasovati próti to vote »no«
    enotno, složno glasovati próti to vote down
    glasovati próti predlogu to vote against a motion
    nimam nič próti temu I don't mind it, I have no objection to it
    nimam nič próti kajenju I don't object to people smoking
    ne morem nič reči próti I can say nothing to the contrary
    govoriti za in próti to speak pro and con
    iti próti domu to head for home (ali homewards)
    iti próti severu to go towards the north (ali northwards)
    vojska gre próti mestu the army is marching on the town
    izpustiti próti kavciji to release on bail
    marširati próti sovražniku to march against the enemy
    ležati z obrazom próti zemlji to lie face downwards (ali on one's face)
    nahujskati brata próti bratu to set brother against brother
    napravil sem to próti svoji volji I did that against my own inclination
    pluti próti vetru to sail against the wind
    porini klavir próti zidu! push the piano up against the wall!
    stavim 10 próti 1, da... I bet you ten to one that...
    vzdržati próti sovražniku to hold out against the enemy
  • próti

    A) adv. contro:
    biti proti essere contro, essere contrario
    govoriti proti parlare contro

    B) prep.

    1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
    dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
    držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

    2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
    jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
    gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

    3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
    priti proti večeru venire verso sera

    4. (za izražanje odpora) contro:
    bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
    pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

    5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
    cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
    tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

    6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
    storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

    7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
    biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

    8. (za izražanje sorazmerja) a:
    domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
    načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

    9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
    moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

    10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
    vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
    proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
    iti proti koncu stare per finire
    iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
    pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
    fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
    med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
    med. preparat proti krčem antispastico
    farm. preparat proti glistam antielmintico
    farm. preparat proti kašlju tossifugo
    farm. preparat proti vročini antipiretico
    naprava proti kraji antifurto
    navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
    proti nezgodam antinfortunistico
    agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
    farm. sredstvo proti revmi antireumatico
    sredstvo proti rjavenju antiruggine
    farm. preparat proti steklini antirabbico
    proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
    sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
    avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
  • pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
    govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
    prsni žep suknjiča taschino della giacca
    prsni obseg circonferenza del torace
    prsni koš cassa toracica, torace
    prsni bradavici capezzoli
    anat. prsna votlina cavità toracica
    anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
    anat. prsna mrena pleura
    zool. prsna plavut pinna pettorale
    anat. prsna vretenca vertebre toraciche
    prsni čaj tisana contro la tosse
    gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
    prsno dihanje respirazione coi polmoni
    prsno padalo paracadute pettorale
    šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana
  • prunelle2 [prünɛl] féminin zenica, punčica

    jouer de la prunelle z očmi govoriti, zaljubljeno pogledati
    nous le soignons comme la prunelle de nos yeux negujemo ga, skrbimo zanj, varujemo ga ko punčico svojega očesa
    il y tient comme (à) la prunelle de ses yeux do tega mu je toliko kot za punčico svojega očesa
  • public, publique [püblik] adjectif javen, obči; državen; splošno znan, očiten; masculin javnost; občinstvo, publika, gledalci, poslušalci, bralci

    en public v javnosti
    public masculin choisi izbrano občinstvo
    affaires féminin pluriel publiques državni posli, državne zadeve
    autorité féminin publique državna, javna oblast
    avis masculin au public javen razglas; objava
    bal masculin public ljudski ples
    bien masculin public splošna blaginja
    charges féminin pluriel publiques javna bremena
    chose féminin publique država; vlada; javni interesi
    cours masculin publics javna predavanja, za katera se ne zahteva vpis (na univerzi)
    dette féminin publique državni dolg
    droit masculin public državno pravo
    école féminin publique ljudska osnovna šola
    emprunt masculin public državno posojilo
    ennemi masculin public no 1 sovražnik ljudstva št. 1
    établissement masculin public javna ustanova
    function féminin, charge féminin publique javna, državna služba
    fonds masculin pluriel publics državni denar, papirji
    intérêt masculin public javni interes
    jardin masculin public javni nasad, park
    maison féminin publique javna hiša, bordel
    monument masculin public javni spomenik
    opinion féminin publique javno mnenje
    ordre masculin public javni red
    partie féminin publique državni tožilec, pravdnik
    passage masculin public javen prehod
    personne féminin publique uradna oseba
    pouvoirs masculin pluriel publics oblast, oblasti
    réunion féminin publique javno zborovanje
    revenus masculin pluriel publics državni dohodki
    séance féminin publique javna seja
    trésor masculin public državna blagajna
    vie féminin publique javno življenje (visokega državnega, upravnega uradnika)
    voix féminin, clameur féminin publique, cri masculin public ljudski glas
    ouvert au public odprt, dostopen javnosti
    parler en public javno, na javnem mestu govoriti
    rendre public razglasiti, objaviti, naznaniti javnosti, seznaniti javnost z
    il est de notoriété publique que ... splošno je znano, da ...
  • Punkt, der, (-/e/s, -e) Satzzeichen, Dezimalpunkt: pika; Mathematik, Sport, der Tagesordnung, figurativ točka; Typographie enota; der springende Punkt jedro; Punkt zehn točno ob desetih; schwacher/neuralgischer Punkt figurativ šibka točka; der Punkt auf dem i pika na i; toter Punkt mrtva točka; einen Punkt setzen/stellen/machen postaviti/narediti piko ( tudi figurativ ); auf den Punkt genau do pičice natančno; auf den Punkt kommen priti do bistva; Punkt für Punkt točko za točko; im Punkt (der Ehre) v vprašanjih (časti); ohne Punkt und Komma reden govoriti kot dež
  • pustíti dejar ; (dopustiti) permitir, no impedir, no oponerse ; (ne napraviti) no hacer ; (opustiti) abandonar, omitir ; (odstopiti) ceder

    pustiti koga na cedilu abandonar a alg, fam dejar a alg en la estacada (ali en las astas del toro), dejar fresco a alg
    pustimo to! dejemos eso; no hablemos más de ello
    pustiti koga čakati hacer esperar a alg
    pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
    pustiti ob strani dejar aparte
    pustiti kaj za seboj dejar tras de sí a/c
    to me pusti hladnega (fig) eso no me da ni frío ni calor
    pustiti vse pri starem dejar las cosas como estaban
    pusti šale! ¡déjate de bromas!
    pustiti koga, da odide z dolgim nosom dejar a alg con un palmo de narices
    pustiti eno stran prazno dejar una página en blanco
    pustiti ljudi govoriti, kar hočejo dejar que la gente diga lo que quiera
    on je pameten, to se mu mora pustiti es inteligente, hay que reconocerlo
    pustiti se prositi hacerse (de) rogar
    ne pustite se motiti! ¡no se moleste usted!
  • quattro

    A) agg.

    1. štiri:
    le quattro stagioni štirje letni časi
    i quattro punti cardinali štiri strani neba
    pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
    tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
    avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
    chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
    gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
    parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

    2. četrti:
    vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
    oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

    3. ekst. malo, nekaj:
    abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
    quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
    fare quattro chiacchere poklepetati
    fare quattro salti malo po domače zaplesati
    sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

    B) m, f štiri:
    le quattro štiri (ura)
    tiro a quattro četverovprega
    quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
    dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
    essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
    fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
    fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
    farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se
  • quinci

    A) avv. knjižno tu, tod; potem

    B) m
    parlare in quinci e quindi govoriti izumetničeno, afektirano; afnati se
  • quindi

    A) avv. potem

    B) cong. zato, torej

    C) m šalj. iron.
    parlare in quinci e quindi, stare in quinci e quindi govoriti, držati se afektirano, vzvišeno
  • radebrechen (radebrechte ...) lomiti (jezik); Deutsch/Französisch ... radebrechen govoriti polomljeno nemščino/francoščino ..., lomiti nemščino/francoščino ...
  • rádio radio, wireless, broadcasting; (aparat) radio, wireless, wireless set, (sprejemnik) receiver

    rádio na izmenični (istosmerni) tok mains AC (DC) radio
    baterijski rádio battery set
    po rádiu on the air
    slabitev zvoka na rádiu fading
    naravnati val na rádiu to tune in to a wavelength
    govoriti po rádiu to speak over the radio
    oddajati po rádiu to broadcast, (prek prehodnih postaj) to relay
    odpreti, vključiti rádio to turn the radio on
    zapreti, izključiti rádio to turn the radio off
    biti na rádiu (radijskem programu) to be on the air
    poslušati rádio to listen to the radio, to listen in to a station, to listen (in)
    to sem slišal na rádiu I heard (ali I've heard) that on the radio
    zvok na rádiu slabí the sound fades out
    objaviti kaj po rádiu to broadcast something, to broadcast an announcement
    poslušalec rádia (radio) listener
  • rádio radiodiffusion ženski spol , télégraphie ženski spol sans fil (T.S.F.) , familiarno radio ženski spol ; (aparat) appareil moški spol (ali poste moški spol) de radio (ali de T.S.F.)

    v, na radiu à la radio
    po radiu par la radio
    radio v kovčku, prenosni radio radio portative, récepteur portatif
    po radiu govoriti parler à la radio
    poslušati radio écouter la radio
    prenašati, oddajati, širiti po radiu diffuser par la radio (ali par T.S.F.), radiodiffuser
    prižgati (izklopiti) radio allumer (éteindre) la radio
  • ráglja (igrača) rattle; clapper; (klepetulja) chatterbox, gossip

    govoriti, brbljati kot ráglja to talk nineteen to the dozen
  • raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

    à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
    à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
    à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
    avec raison s pravico, upravičeno
    comme de raison kot je prav
    en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
    pour la raison que ... iz razloga, ker ...
    plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
    pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
    pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
    pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
    pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
    raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
    âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
    mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
    raison d'Etat državni razlogi (oziri)
    raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
    raisons de famille družinski oziri, razlogi
    raison du plus fort pravica močnejšega
    raison probante dokazilen razlog, dokaz
    raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
    avoir raison imeti prav
    avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
    avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
    il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
    cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
    demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
    donner raison à quelqu'un komu prav dati
    entendre raison uvideti
    il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
    être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
    faire raison dati zadoščenje
    se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
    se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
    mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
    parler raison pametno govoriti
    perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
    rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
    tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
    il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
    raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
    comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči
  • raisonner [rɛzɔne] verbe intransitif umovati, modrovati; dokazovati, sklepati; premisliti; ugovarjati; poravnati se (avec quelqu'un s kom); verbe transitif premisliti, utemeljiti, skušati prepričati, prigovarjati (quelqu'un komu)

    se raisonner spametovati se
    raisonner comme une pantoufle (familier) govoriti nesmisel, bedarije
    raisonner politique govoriti o politiki
  • raševínast (-a -o) adj. di rascia, di tessuto grezzo;
    govoriti raševinast jezik parlare rozzo
  • rauque [rok] adjectif zagrljen (glas); figuré hripav; divji

    parler d'une voix rauque govoriti s hripavim glasom
  • razbít (-a -o) adj.

    1. fiz. disintegrato; rotto, fracassato; frantumato; scisso

    2. pren. triste; rotto:
    govoriti z razbitim glasom parlare con tono triste, con voce rotta

    3. articolato