Franja

assistere

A) v. intr. (pres. assisto) biti navzoč, biti zraven:
assistere alla lezione biti na predavanju

B) v. tr. pomagati, podpreti, podpirati:
si è fatto assistere da un bravo legale poiskal je pomoč sposobnega pravnika
la fortuna ci assista naj nam bo sreča naklonjena!

associare

A) v. tr. (pres. assōcio)

1. pridružiti, vzeti za družabnika

2. združiti, združevati, povezati, povezovati (tudi pren.):
associare idee apparentemente contrarie povezati navidez nasprotujoče si ideje

3. prepeljati, odpeljati:
associare un morto alla chiesa odpeljati pokojnika v cerkev
associare qcn. alle carceri koga pripeljati v zapor

B) ➞ associarsi v. rifl. (pres. mi assōcio)

1. združiti se, povezati se:
la nostra ditta si è associata a una compagnia americana naše podjetje se je združilo z neko ameriško družbo

2. včlaniti se, naročiti se:
associarsi a un circolo včlaniti se v klub
associarsi a un giornale naročiti se na časopis

3. pridružiti se:
associarsi al lutto pridružiti se žalovanju, sočustvovati z žalujočimi

associé, e [asɔsje] adjectif pridružen; masculin družabnik, sodelavec, partner; član

associé commanditaire tihi družabnik
membre masculin associé de l'Académie izredni ali dopisni član Akademije

assodare

A) v. tr. (pres. assōdo)

1. utrditi, utrjevati:
assodare il pavimento stradale utrditi cestni tlak

2. pren. krepiti, jačati:
assodare il carattere krepiti značaj

3. pren. ugotoviti, preveriti:
assodare la verità di una notizia preveriti resničnost novice

B) ➞ assodarsi v. rifl. (pres. mi assōdo) utrditi se, krepiti se (tudi pren.):
il terreno si è assodato zemljišče se je utrdilo
il coraggio si assoda nei pericoli pogum se krepi v nevarnostih

assoiffé, e [aswafe] adjectif žejen; figuré žêljen, pohlepen

assoiffé de plaisirs, de pouvoir željen zabav, oblasti
assoiffé de sang, de vengeance žejen krvi (krvoločen), maščevalen, željen maščevanja

assolutamente avv.

1. absolutno, nujno, vsekakor, sploh:
bisogna assolutamente farlo to je treba nujno storiti
non intendevo assolutamente dire una cosa simile sploh nisem mislil reči česa takega

2. absolutistično:
governare assolutamente absolutistično vladati

3. (s pridevnikom za podkrepitev pomena) docela, povsem, popolnoma, sploh:
è assolutamente improbabile che venga oggi povsem nemogoče je, da bi prišel danes

assommant, e [asɔmɑ̃, t] adjectif, familier utrudljiv, nadležen, neprijeten, dolgočasen, moréč

conférence féminin assommante dolgočasno predavanje
travail masculin assommant utrudljivo delo

assommare

A) v. tr. (pres. assommo) zbrati, sešteti; združevati (zlasti pren.):
assomma in se i vizi e le virtù della sua razza v sebi združuje vrline in slabosti svojega rodu

B) v. intr. znesti, znašati:
il debito assomma a milioni dolg znaša več milijonov

assonant, e [-nɑ̃, t] adjectif asonančen

assorti, e [asɔrti] adjectif ustrezen, ujemajoč se; skladen; založen z blagom; familier raznovrsten (o jedilih)

pochette et cravate assorties žepni robček in kravata, ki se ujemata
magasin masculin bien assorti dobro založena blagovnica, blagovnica z veliko izbiro
fromages masculin pluriel assortis raznovrstni siri

assortissant, e [-tisɑ̃, t] adjectif ujemajoč se, prilegajoč se

couleur féminin assortissante ujemajoča se barva

assourdissant, e [-sɑ̃, t] adjectif oglušujoč

bruit masculin assourdissant oglušujoč hrup

assujetti, e [asüžeti] adjectif podvržen; masculin pluriel (davčni) zavezanci

être assujetti à quelque chose biti čemu podvržen
assujetti à l'assurance, aux droits de douane, à l'impôt biti podvržen zavarovanju, carini, davku
les assujettis à la Sécurité sociale zavezanci socialnega zavarovanja

assujettissant, e [-sɑ̃, t] adjectif težaven, naporen; nadležen

travail masculin assujettissant naporno delo

assuré, e [asüre] adjectif gotov, siguren, zagotovljen, odločen, varen; zavarovan (contre proti); figuré drzen, samozavesten, brez strahu; masculin, féminin zavarovanec, -nka

mal assuré negotov
succès masculin assuré zagotovljen uspeh
les assurés sociaux socialni zavarovanci
être assuré tous risques biti zavarovan proti vsem nezgodam
tenez pour assuré qu'elle viendra boditi trdno prepričani, da bo prišla

astral, e, aux [astral, ro] adjectif zvezden

influence féminin astrale vpliv zvezd

astreignant, e [astrɛnjɑ̃, t] adjectif naporen, utrudljiv

travail masculin astreignant, tâche féminin astreignante naporno delo, težka naloga

āstrictus (adstrictus) 3, adv. -ē, gl. āstringō.

astringent, e [astrɛ̃žɑ̃, t] adjectif ki skrči, vleče skupaj živo tkivo, adstrigenten

astringent masculin pour les soins de la peau adstringent za nego kože

āstringō (adstringō) -ere -strinxī -strictum

1. togo nategniti (natezati), trdno (z)vezati, privez(ov)ati: adstringite isti, sultis, vehementer manūs Pl., vinculum id est aptissimum, quod ex se atque ex iis, quae adstringit, quam maxime unum efficit Ci., illa sit adstrictis impedienda comis O., anulus adstringens digitos O. prežemajoč, artius atque hederā... adstringitur ilex H. kakor se ovija bršljan okoli gradna, serie vinculorum ita adstrictā, ut... Cu., iugum adstrictum compluribus nodis Cu., balteus... fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., rotam multo sufflamine adstr. Iuv. močno ovirati, abducite hunc intro atque adstringite ad columnam fortiter Pl., quis est hic, qui ad statuam adstrictus est? Ci.

2. zategniti (zatezati), zadrgniti (zadrgovati), stisniti (stiskati): quo magis extendas (vincula), tanto adstringunt artius Pl. toliko bolj, toliko tesneje, adstringit vincula motu O., adstricti crepidis pedes Cu. stisnjene, stlačene v..., astrictos refovet complectibus artus Lucan., quantum adstrictis faucibus poterat clamitans T.; pren.: pectora... adstricta dolore O.

3. krčiti, skrčiti (skrčevati), zapreti (zapirati), (s)trditi: venas (terrae) adstringit hiantes V. stori, da se zapro, ferrum adstrictum longā... morā O., astricta tempora Cels. zgrbančeni sencì, astr. frontem Sen. ph. nagubati čelo, vultum superciliis Q., labra astringere et diducere Q. stiskati; occ.
a) medic. (prim. v nadaljevanju āstrictus): (alvus) tum adstringitur, tum relaxatur Ci., alvum astringere Cels., quae gustu adstringit Plin. kar veže usta = je trpkega okusa, linguam adstringere leniter nec mordere Plin. le malo trpek okus imeti, a ne peči, adstringi a marino morsu Plin. (z)gostiti se.
b) o mrazu (prim. v nadaljevanju āstrictus) storiti, da kaj skrepeni ali zmrzne, (o)krepeniti: nivibus quoque molle rotatis adstringi... corpus O., quamquam imbrem vis frigoris concreto gelu adstrinxerat Cu., vis frigoris ita adstringebat (corpora), ut rursus ad surgendum coniti non possent Cu., stat iners Scythicas astringens Bosporos undas Lucan.; tudi = ohladiti (ohlajati): lacūs, quibus remissum corpus astringes Mart., puteus, ex quo possis rursus astringi Plin. iun. ohladiti se.
c) (dobro) zaklejiti (zaklejati), z(a)lepiti (zalepljati): cortex adstrictus pice H. zasmoljena, opus bitumine adstringitur Cu.
č) (barvo) manj živo storiti (delati), medliti: ita permixtis viribus alterum altero excitatur aut adstringitur Plin.

4. pren.
a) togo nategniti (natezati), nape(nja)ti, brzdati: pater nimis indulgens quidquid ego adstrinxi relaxat Ci. ep. popušča vajeti, ki sem jih jaz napel, puta enim avaritiam relaxatam, puta astrictam esse luxuriam Sen. ph.
b) (duševno, nravstveno ali politično) (z)vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati), nerazvezno storiti kaj: illis studio suorum adstrictis S. ko so bili prevzeti od sočutja do svojcev, res exsequi..., quae Iugurthae... maioribus adstricto superaverant S., Nicomachum religione quoque deûm adstrictum... properasse Cu., te mihi compositis... a me adstrinxit verbis ingeniosus Amor O., adstr. aliquem suis condicionibus, disciplinam legibus, fidem iure iurando Ci., aliquem legibus Ci. ep., adstringi lege et quaestione ali sacris Ci., nulla astrictus necessitate Ci., religione devinctus atque astrictus, lingua adstricta mercede Ci., astricti continentiā mores Val. Max., mores disciplinae severitate astringere Q., se scelere adstringere ali scelere adstringi Ci. okriviti se zločina, tako tudi: sese furti adstringere Pl.; ob čem? k čemu? na (v) kaj? meque adstringam verbis in sacra iura tuis O., astr. se ad certa verba, se ad servitutem iuris Q., quidquid autem ubique militum esset, ad certam stipendiorum... formulam adstrinxit Suet., astringi ad temperantiam Plin. iun., lex..., quae ad omnem astringit humanitatem Ambr.; za kaj? ius iurandum, quo se cuncti pro salute unius astrinxerant Suet.
c) omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati): inops regio, quae parsimoniā astringeret milites L. tako, da je držala vojake v mejah skromnosti, da jih je držala na tesnem; (o govoru, dokazovanju idr.) skrčiti (skrčevati), povze(ma)ti: breviter argumenta Ci., hoc artius adstringi ratio non potest Ci., astr. luxuriantia stilo Q., rem tam late fusam tam breviter Q. — Od tod adj. pt. pf. āstrictus (adstrictus) 3, adv. -ē

1. nategnjen, zategnjen, trdno (z)vezan, strumen, tog, tesen, ozek: non adstricto socco H. v mahedravem (ohlapnem) nizkem čevlju (pren. o nemarnem načinu pisanja), liminis adstricti sollicitare fidem Q. trdno zaklenjene, imponendum malagma... astrictiusque alligandum Cels., astrictum corpus ali astricta alvus Cels. zaprtost, zapeka, melior est... in iuvene fusior, in sene astrictior (alvus) Cels., corpora astricta et lacertis expressa Q. strumna, illa astricta equi Q. ozki lakotnici, polygala... gustu adstricto Plin. trpkega okusa, coit astrictis... Hister aquis O. ker mu vodovje (od mraza) skrepeni, zmrzne; enalaga: adstricto terra perusta gelu O. od hudega mraza, adstrictus cruor Lucan. strjena.

2. pren.
a) na tesnem živeč, skromen, varčen, skop: Platonis verbis astricta, sensu praevalens sententia Val. Max., astr. pater Pr., adstricti sunt in continendo patrimonio, ... profusissimi (pravi zapravljivci) in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph., adstricti moris auctor Vespasianus T., adstricta parsimonia Iust.
b) (ritmično) vezan: nec tamen haec ita sunt arta et adstricta, ut ea, cum velimus, laxare nequeamus Ci., ut eam (sententiam) numero quodam complectar et adstricto et soluto Ci., est enim finitimus oratori poëta, numeris adstrictior paulo, verborum autem licentiā liberior Ci., cum (poëta) versu sit adstrictior Ci., orationem non adstricte, sed remissius numerosam esse oportere Ci.
c) jedrnat, kratek: dialectica quasi contracta et adstricta eloquentia putanda est Ci., adstricta verborum comprehensio Ci., astrictior circuitus eloquendi Q., ille concludit astrictius, hic latius Q., astrictius (naspr. effusius) dicere Sen. ph., Plin. iun., astrictius scribere Plin. iun.