Franja

pòdnijeti podnèsēm pòdnijeh pȍdnije in podnèsoh pȍdnese, pòdnio pòdnijela (ijek.), pòdnēti podnèsēm, pòdnēh pȍdne, pòdneo pòdnēla (ek.)
1. vložiti: ja podnijeh molbu, akt vlasti, općini, opštini, skupštini
2. podati: podnijeti raport, ostavku, prijavu
3. predložiti: podnijeti akte na potpis
4. ponuditi: ti podnese gostima so i hljeb
5. prenesti, pretrpeti: podnijeti muku, mučenje na policiji, na saslušanju; podnijeti smrt drage osobe; podnijeti dosadnog čovjeka
6. podnijeti na tanjuru ekspr. prinesti kaj na krožniku, gotovo; podnijeti dušom vzeti kaj na dušo

podpornik samostalnik
1. pogosto v množini, pogosto v političnem kontekstu (zagovornik) ▸ támogatóPred stavbo se je zbralo več sto njegovih podpornikov. ▸ Az épület előtt több száz támogatója gyűlt össze.
Sem velik podpornik ideje o generaciji brez tobaka. ▸ Nagy támogatója vagyok a dohányzás nélküli nemzedék ötletének.

2. (finančni pokrovitelj) ▸ támogatóMed podporniki muzeja sta režiserja Steven Spielberg in George Lucas. ▸ A múzeum támogatói között vannak Steven Spielberg és George Lucas rendezők.
Sam je predvsem skrbel za finančno plat, pridobival je podpornike in sponzorje. ▸ Elsősorban a pénzügyi oldalért, a támogatók és szponzorok toborzásáért voltam felelős.
Med športom in njegovimi podporniki je strog sponzorsko-komercialni odnos. ▸ A sport és a támogatói között szigorú szponzori-kereskedelmi kapcsolat áll fenn.

3. (kdor spodbuja ali navija) ▸ szurkoló, támogató
Vzeti šal podporniku tekmeca je bila že majhna navijaška zmaga. ▸ A sál elvétele a riválisok drukkerétől már apró szurkolói győzelmet jelentett számára.
Vse tekače in podpornike pa na Prešernovem trgu čaka tudi posebno presenečenje. ▸ A Prešeren téren különleges meglepetés vár minden futót és szurkolót.
Mama in oče sta moja največja podpornika. ▸ Anyukám és apukám a legnagyobb szurkolóim.
Strastna ljubezen mladih zaljubljencev ima številne podpornike in na koncu zmaga. ▸ A fiatal szerelmesek szenvedélyes szerelmének sok támogatója van, és végül győz.

4. (gradbeni element) ▸ támaszték, támasz, gyámKo so začeli rušiti zid, so se zrahljali leseni podporniki ostrešja, kar so delavci skušali utrditi. ▸ Amikor elkezdték bontani a falat, a tető fából készült gyámjai meglazultak, amit a munkások megpróbáltak kijavítani.Nevarne dele šole so za silo podprli s tramovi in jeklenimi podporniki. ▸ Az iskola veszélyes részeit egyelőre gerendákkal és acélgyámokkal támasztották meg.
Ko je z električnim vrtalnikom vrtal luknje, je popustil podpornik odra in se zazibal. ▸ Miközben elektromos fúróval fúrta a lyukakat, az állványzat tartószerkezete meglazult és megingott.

5. (kar ohranja določen položaj) ▸ merevítő, támasz
Ploščico s podpornikom za nos otrok nosi do operacije ustnice pri šestih mesecih starosti. ▸ Az orrlemezt és a merevítőt a gyermek a 6 hónapos korban elvégzett ajakműtétig viseli.
Iz kosti so dolgo časa izdelovali podpornike za nedrčke in krila. ▸ Sokáig csontokból készítették a melltartótartók és a szoknyák merevítőelemeit.
Naslonjalo za hrbet je bilo oblikovano kot srp, podpornik za noge pa kot kladivo. ▸ A háttámla sarló, a lábtámasz pedig kalapács alakú volt.

6. (o računalniškem sistemu) ▸ támogató
Med podpornike Linuxa se je nedavno uvrstil tudi Adobe. ▸ Az Adobe nemrég csatlakozott a Linux támogatóinak sorához.

podzakúp sublease; subtenancy

dati, vzeti v podzakúp to sublease
oseba, ki da v podzakúp sublessor

pogúm courage; bravery; heart; pluck, grit

pogúm! be brave!, take heart!, cheer up!, buck up!
pogúm pod vplivom alkohola Dutch courage
potrebno je malce pogúma za to it needs a bit of pluck
on ima levji pogúm he has the spirit of a lion
izgubiti pogúm to lose courage
ne smeš izgubiti pogúma! you must keep up your spirits!
vzeti komu pogúm to discourage someone, to dishearten someone, to dispirit someone; to daunt someone
podžigati si pogúm to pluck up courage, to take heart
pogúm ga je zapustil his courage failed him, he lost heart
zbrati pogúm to take heart, to pluck (ali to summon, to muster) up one's courage
zbrati ves svoj pogúm to take one's courage in both hands, to summon up all one's nerve
zmanjkalo mi je pogúma my heart failed me
pogúm zmaguje none but the brave deserve the fair

pogúm courage moški spol , cœur moški spol , hardiesse ženski spol , intrépidité ženski spol , bravoure ženski spol , vaillance ženski spol , ressort moški spol, popularno cran moški spol

življenjski pogum courage de vivre
biti brez poguma n'avoir pas de courage, manquer de courage, familiarno n'avoir rien dans le ventre
dajati komu pogum donner (ali inspirer) du courage à quelqu'un, encourager quelqu'un
dobiti pogum prendre courage, s'enhardir
imeti pogum avoir le courage, oser, familiarno avoir du cran
izgubiti pogum perdre courage, se décourager, se laisser abattre, familiarno se dégonfler
ne izgubiti poguma ne pas perdre courage, figurativno faire contre mauvaise fortune bon cœur
spet vliti komu pogum, navdati koga s pogumom redonner du cœur à quelqu'un, familiarno remettre (ali redonner) du cœur au ventre à quelqu'un
vzeti komu pogum décourager (ali abattre) quelqu'un
zbrati ves svoj pogum (familiarno) prendre son courage (ali son cœur) à deux mains, rassembler (ali s'armer de) tout son courage
nimam poguma, da bi mu povedal resnico je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité

pogúm valor m ; ánimo m ; valentía f ; intrepidez f ; bravura f ; gallardía f

le pogum! ¡valor!, ¡ánimo!
imeti pogum tener valor
izgubiti pogum perder el ánimo
za to mu manjka poguma le falta (ali no tiene) valor para ello
za to je treba poguma hay que tener valor para eso
vliti komu poguma, navdati koga s pogumom infundir ánimo a alg
vzeti komu pogum desalentar (ali desanimar) a alg
zbrati pogum cobrar ánimo

polvo moški spol prah; prašek; puder

polvo dentífrico zobni prašek
polvo estornutatorio kihalni prašek
polvo de harina paliska
polvo picante, polvo escociente srbljiv prašek
polvo vomitivo prašek za bljuvanje
hacer polvo v prah spremeniti
hace mucho polvo veliko prahu je
hacerle a uno polvo koga uničiti
hacer morder el polvo a algn koga na tla vreči, premagati; pobiti
quitar (ali sacudir) el polvo de a. prah iztepsti iz česa
reducir a polvo streti, zmleti
tomar un polvo de rapé vzeti ščepec njuhanca
polvos para tortas pecilni prašek
ponerse polvos (na)pudrati se
echar polvos posuti z drobnim peskom

pomóč appui moški spol , aide ženski spol , protection ženski spol , assistance ženski spol , concours moški spol , secours moški spol , coup moški spol de main, rescousse ženski spol , soin moški spol ; (denarna) subside moški spol , subvention ženski spol ; figurativno réconfort moški spol , ressource ženski spol , support moški spol , bras moški spol

brez pomoči sans défense, désarmé, incapable de se tirer d'affaire (ali de se débrouiller)
pomoč brezposelnim secours moški spol aux chômeurs
pomoč ponesrečencem (pogorelcem, poplavljencem) secours aux sinistrés
denarna, finančna pomoč subvention, aide financière, secours financier
krepka, odločna pomoč main-forte ženski spol
majhna, skromna pomoč coup moški spol de pouce
medsebojna, vzajemna pomoč aide mutuelle, secours mutuel, entraide ženski spol
nujna pomoč aide d'urgence
pravna pomoč assistance juridique (ali en justice)
prva pomoč premier secours, premiers soins ženski spol množine, secours d'urgence, secourisme moški spol
društvo za medsebojno pomoč association ženski spol de secours mutuel
klic na pomoč appel moški spol à l'aide (ali au secours)
Marija Pomočnica (religija) Notre-Dame du Bon Secours
postaja prve pomoči poste moški spol de secours
zdravniška pomoč assistance médicale
koga za pomoč vzeti s'adjoindre quelqu'un
komu na pomoč priti venir en aide à quelqu'un, venir au secours (ali à l'appui, à la rescousse) de quelqu'un, porter secours (ali assistance) à quelqu'un, secourir quelqu'un
biti v pomoč komu assister quelqu'un
da(ja)ti, nuditi komu pomoč prêter assistance (ali aide) à quelqu'un, donner (ali porter, prêter) secours à quelqu'un
iti, priteči, priti prijatelju na pomoč aller, accourir, arriver (ali venir) à la rescousse d'un ami
priskočiti komu na pomoč donner un coup de main à quelqu'un
prositi koga za pomoč avoir recours (ali demander de l'aide, du secours, de l'assistance) à quelqu'un
brez tuje pomoči sans secours étranger, sans appui (ali aide) d'autrui
na pomoč! à l'aide!, au secours!, à moi!, à la rescousse!
s pomočjo à l'aide de, grâce à, à la faveur de, au (ali par) moyen de, au prix de, à coup de, moyennant
z božjo pomočjo avec l'aide de Dieu, grâce à Dieu, Dieu aidant

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

posada ženski spol stanovanje, (stanovanjska) hiša; gostišče, gostilna, pivnica; pogostitev; prenočišče

dar posada prenočiti, pod streho vzeti
hacer posada nastaniti se (v gostišču)

posesión ženski spol posest, lastnina; obsedenost, blaznost

dar posesión (a) dati v posest
estoy en posesión de su grata del... prejel sem Vaše cenjeno pismo z dne ...
tomar posesión (de) v posest vzeti, prevzeti
toma de posesión prevzem v posest, slovesen prevzem službe
posesiones de ultramar kolonije

posést possession ženski spol , propriété ženski spol , biens ženski spol množine , détention ženski spol

dejanska, izključna posest possession de fait, exclusive
kmečka posest propriété rurale
osebna posest propriété personnelle, biens personnels
premičninska posest propriété mobilière
zemljiška posest propriété foncière (ali immobilière)
prepovedana posest orožja détention ženski spol d'armes interdite (ali prohibée)
biti v posesti être en possession
imeti v posesti posséder
zopet vzeti v posest reprendre
zagotoviti si posest česa s'assurer la possession de quelque chose

posést posesión f

nedovoljena posest orožja tenencia f ilícita de armas
zemljiška posest propiedad f inmueble; bienes m pl raíces
dati komu kaj v posest dar posesión de a/c a alg
biti v posesti estar en posesión
vzeti v posest kaj tomar posesión de a/c

posinoviti glagol
literarno (posvojiti) ▸ fiául fogad
S seboj je hotel vzeti tudi svojega pravnuka Oktavijana, ki ga je posinovil, da bi imel naslednika. ▸ Magával akarta vinni dédunokáját Octavianust is, akit fiául akart fogadni, hogy legyen utódja.

poskušnj|a ženski spol (-e …) die Probe
na poskušnjo auf Probe
vzeti na poskušnjo auf Probe nehmen

poskúšnja essai moški spol , épreuve ženski spol

na poskušnjo à titre d'essai, pour essai
vinska poskušnja dégustation ženski spol (de vin)
vzeti uslužbenca na poskušnjo prendre un employé à l'essai

pósoda crédit moški spol , emprunt moški spol , prêt moški spol

dati na posodo prêter, donner à crédit
vzeti na posodo prendre à crédit, emprunter quelque chose à quelqu'un (tudi de quelqu'un)

pósoda (-e) f prestito:
dati, vzeti na posodo dare, prendere in prestito

posója préstamo m

vzeti (dati) na posoja tomar (dar) a préstamo