Franja

Zadetki iskanja

  • Staphylus -ī, m (Στάφυλος) Stáfil, sin Dioniza in Ariadne, ki je ljudi prvi učil vino mešati z vodo: S. fr., Plin.
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • starína antique

    zbirati staríne to collect antiques; (starec) old man ZDA pogovorno oldster; old folk; (staro vino) old wine; (stara krama) old junk
  • stekleníca (glass) bottle; (ploska) flask

    v steklenícah bottled
    brušena stekleníca decanter
    manjša stekleníca (1/4 l) half-pint bottle
    leydenska stekleníca Leyden jar
    polnjenje stekleníc bottling
    pralec stekleníc bottle washer
    zeleno steklo za stekleníce bottle glass
    ščetka za stekleníce bottle brush
    vrat stekleníce bottleneck
    stroj za polnjenje stekleníc bottling machine
    stojalo za sušenje stekleníc, odcejalnik bottle rack
    pivo v steklenícah bottled beer
    vino v steklenícah (buteljkah) bottled wine
    dati v stekleníco, spraviti v stekleníco, polniti stekleníce to bottle
    odpreti stekleníco vina to crack a bottle
  • stekleníca bouteille ženski spol ; (pletenka) bouteille clissée , (velika) dame-jeanne ženski spol , bonbonne ženski spol , tourie ženski spol

    leidenska steklenica (elektrika) bouteille de Leyde
    steklenica za mleko bouteille à lait, (s cucljem za dojenčke) biberon moški spol
    steklenica piva bouteille de bière, (majhna) can(n)ette ženski spol
    steklenica olja (vina) bouteille d'huile (de vin)
    steklenica za vino (vodo) bouteille à vin (à eau)
    steklenica s kisikom bouteille à oxygène
    steklenica stisnjenega zraka bouteille d'air comprimé
    v steklenicah en bouteilles
    dno steklenice fond moški spol (ali cul moški spol) de bouteille
    vrat steklenice col moški spol (ali goulot moški spol) de bouteille
    trebuh steklenice ventre ženski spol (ali panse ženski spol) de bouteille
    odpirač za steklenice ouvre-bouteilles moški spol, décapsuleur moški spol
    pomivalni stroj za steklenice rince-bouteilles moški spol, rinceuse ženski spol
    stroj za polnjenje steklenic machine de mise en bouteilles (ali à remplir les bouteilles)
    stroj za čepljenje steklenic bouche-bouteilles moški spol
    ščetka za čiščenje steklenic goupillon moški spol
    piti iz steklenice boire à même la bouteille (ali au goulot)
  • stekleníca (-e) f bottiglia; (s širokim vratom) caraffa; (pletenka) fiasco;
    litrska steklenica bottiglia da un litro
    termos steklenica bottiglia termica, termos
    grlo, vrat steklenice collo della bottiglia
    dno steklenice fondo della bottiglia
    steklenica olja, piva, vina bottiglia di olio, di birra, di vino
    pren. rad segati po steklenici essere un beone, sbevazzare, cioncare
    bordoška, renska, šampanjska steklenica bottiglia bordolese, renana, sciampagnotta
    fiz. leydenska steklenica bottiglia di Leyda
    kem. reagenčna steklenica bottiglia per reagenti
  • stekleníca botella f

    kristalna steklenica botella de cristal
    steklenica pletenka botella forrada, (velika) damajuana f; (balon) bombona f
    steklenica za vodo garrafa f
    leidenska steklenica (fiz) botella de Leiden
    otroška steklenica biberón m
    steklenica vina una botella de vino
    mleko (pivo) v steklenicah leche f (cerveza f) embotellada (ali en botellas)
    dno steklenice fondo m de botella
    vrat steklenice gollete m
    hladilnik za steklenice enfriador m de botellas
    vedro za hlajenje steklenic cubillo m (para refrescar botellas)
    odpirač za steklenice abre-botellas m, descapsulador m
    polica za steklenice estante m para botellas; porta-botellas m
    pomivalni stroj za steklenice enjuagadora f (ali lavadora f) de botellas
    stroj za polnjenje steklenic (máquina f) llenadora f de botellas
    stroj za čepljenje steklenic máquina f para taponar botellas
    ščetka za čiščenje steklenic escobilla f, limpiabotellas m
    piti iz steklenice beber en (ali de) la botella
  • stekleníčiti (-im) imperf. imbottigliare, infiascare:
    stekleničiti mineralno vodo, vino imbottigliare l'acqua minerale, il vino
  • stekleníčka (-e) f dem. od steklenica bottiglietta, ampolla, flacone:
    steklenička s črnilom bottiglietta dell'inchiostro, bottiglietta d'inchiostro
    stekleničke za olje, kis ampolle dell'olio, dell'aceto
    rel. stekleničke za vino in vodo ampolle del vino e dell'acqua
    stekleničke za zdravila, parfum flaconi da medicinali, da profumo
    steklenička za dojenčka, s cucljem biberon, poppatoio
    steklenička s parfumom profumiera; flacone di profumo
    arheol. steklenička za mazila lacrimatoio
  • stigmōsus 3 (stigma) poln vžganih sramotnih (sramotilnih) znamenj (stigem), (o)žigosan, stigmatiziran: cum Eumolpus et ipse vino solutus dicta voluit in calvos stigmososque iaculari Petr., in quo (sc. libro) Rusticum insectatur atque etiam „Stoicorum simiam“ appellat; adicit „Vitelliana cicatrice stigmosum“ Regulus ap. Plin. iun.
  • stiskálnica (tehnika) presse ženski spol , pressoir moški spol

    ročna (hidravlična) stiskalnica presse à main (hydraulique)
    stiskalnica na vijak presse (ali pressoir) à vis
    stiskalnica za jabolka (olive, olje, sadje, vino) pressoir à pommes (à olives, à huile, à fruits, à vin)
    stiskalnica za opeko presse à briques
    mokra stiskalnica presse humide
  • stobrus -ī, f stóbrus (stóber), drevo v Karmaniji z dišečo smolo: petunt et in Carmanos arborem stobrum ad suffitus, perfusam vino palmeo accendentes Plin.
  • stoebē -ēs, f (tuj. στοιβή) bot. stójba, neka bodičasta rastl., imenovana tudi pheos, morda bodljikava strašnica (Poterium spinosum Linn.): glycyrriza tribulus anonis pheos sive stoebe Plin., quaedam in folio non habent et in caule habent, ut pheos, quod aliqui stoeben appellavere Plin., stoebe, quam aliqui pheon vocant, decocta in vino praecipue auribus purulentis medetur Plin.
  • stolet|je [é] srednji spol (-ja …) das Jahrhundert
    star več stoletij jahrhundertealt
    cela stoletja jahrhundertelang
    četrt stoletja ein Vierteljahrhundert
    mož stoletja der Mann des Jahrhunderts
    pol stoletja ein halbes Jahrhundert
    polovica stoletja die Jahrhundertmitte, die Jahrhunderthälfte
    prelom stoletja die Jahrhundertwende
    stoletja in stoletja Jahrhunderte hindurch, jahrhundertelang
    vino stoletja der Jahrhundertwein
  • stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

    1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
    ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

    2. andare, camminare, procedere, marciare:
    stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
    pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

    3. mostrarsi, comparire; bagnare:
    pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

    4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
    stopati v pokoj andare in pensione
    stopati v zakon sposarsi

    5. entrare, andare; aderire (a):
    stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
    stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

    6. pren. esordire, entrare:
    s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stopati na plan affermarsi
    pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    kri mu je stopila v glavo arrossì
    vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
    stopati v korak andare a passo d'uomo
    pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
    pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
    pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
    pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
    stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
    pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
    pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
    pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
    stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
    stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
    stopati naglo pren. pedalare
    pren. stopiti na prestol salire al trono
    stopiti čez bregove debordare, straripare
    rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
    stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
    stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
    nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
    stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
    stopiti vstran tirarsi indietro, da parte
  • storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

    kaj storíti? what's to be done?
    kaj naj storim? what am I to do?
    storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
    storíti svojo dolžnost to do one's duty
    storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
    storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
    storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
    storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
    rad storíti to do willingly, to do with a good grace
    nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
    storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
    storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
    storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
    tega ne storim rad I hate doing this
    storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
    bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
    to ti bo dobro storilo that will do you good
    storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
    vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
    ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
    on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
    ne stori si nič iz tega! take it easy!
    rečeno, storjeno no sooner said than done
    to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
    kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
    mnogo je bilo storjenega much has been done
  • strádati (-am) imperf.

    1. patire la fame; non mangiare (a sufficienza)

    2. tr. affamare, denutrire, ridurre alla fame

    3. non avere (qcs.), non disporre (di qcs.); avere penuria (di qcs.):
    vina ni stradal di vino ne aveva a volontà
  • sub-austērus 3 (sub in austērus) nekoliko trpek, trpkast, trpkav: vinum austerum vel certe subausterum Cels., vinum bibere leve, subausterum, modice vetus, neque effuse, neque timide Cels., vel aqua pluviatili, vel vino levi, subaustero coguntur Cels.
  • sub-lavō -āre (sub in lavāre) spodaj (ob spodnjem delu) umi(va)ti, (o)kopati: si humidum (sc. id, quod provolutum est), vino austero sublavandum (v novejših izdajah subluendum) est, illinendumque faece vini combusta Cels.
  • sūbulō -ōnis, m (sūbula)

    1. etr. ime za tibicen igralec na piščal, piščalkar: subulo quondam marinas propter astabat plagas Enn. ap. Varr., subulo Tusce tibicen dicitur Fest.

    2. súbulon, vrsta jelena z ostrim rogovjem brez odrastkov (parožkov), šílar, špičnik: lusit animalium armis, sparsit haec in ramos, ut cervorum, aliis simplicia tribuit, ut in eodem genere subulonibus ex argumento dictis Plin., dein tusus ex melle cottidiano ecligmate; efficacior ad id subulo cervorum generis Plin, sunt qui et suum fimi cinerem profuisse scripserint in passo et cervi pulmonem, maxime subulonis, siccatum fumo tritumque in vino Plin. Kot rimski priimek Sūbulō -ōnis, m Súbulo(n), npr. P. Decius Subulo Publij Decij Subulo: L.