-
sparganion -iī, n (tuj. σπαργάνιον) bot. ježek, starejše ježeva ježica (bodica): adversus serpentes bibitur et eius radix, quae sparganion vocatur, ex vino albo Plin.
-
spargere*
A) v. tr. (pres. spargo)
1. raztresti, raztresati; posuti, posipati
2. razkropiti
3. razliti: polivati; liti; prelivati:
spargere il vino politi vino
spargere lacrime točiti solze
spargere sangue prelivati kri; biti ranjen, ubit
spargere sudore znojiti se (tudi pren.)
4. razlivati, izžarevati (luč, toploto)
5. raznesti, raznašati; razširiti (novico)
B) ➞ spargersi v. rifl. (pres. mi spargo)
1. razkropiti se
2. razširiti, razširjati se; raznesti, raznašati se (novica)
-
sparsim, adv. (sparsus) raztreseno, tu in tam, sem in tja: de summo montis cacumine per quandam latentem fistulam in excelsum prorumpit vino crocus diluta sparsimque defluens pascentis circa capellas Ap., praeterea ex eodem libro Catonis haec etiam sparsim et intercise commeminimus Gell., cum rogasset Avienus ut non sparsim sed ab initio per ordinem adnotaret Macr., isdemque sparsim pedites miscuere discursatores et leves profecto ratione tuta poscente Amm., sparsim disiecti hosti concursatori miscemur Amm., Lact.
-
spionia -ae, f, bot. spiónija, vrsta trte: ut spionia, dapsilis musto sed amplitudine[m] magis uvarum quam numero fertilis Col., plurimi namque Bituricam, multi spioniam, quidam baliscam, nonnulli arcelacam laudibus efferunt Col., illinc arcelac[ae] visus, illinc spioniae baliscae ve convertant Col., aestus fert spionia, quam quidam spineam vocant, autumnisque imbribus pinguescit Plin. Od tod adj. spionius 3 spiónijski, iz spiónije pridelan: gustus (vino) Col.
-
spirito2 m
1. kem. špirit, čisti alkohol:
spirito denaturato denaturirani špirit
spirito greggio surovi špirit
spirito di vino vinski cvet
2. ekst. špirit, etilalkohol:
fornello a spirito gorilnik na špirit
-
splavarstvo samostalnik nekdaj (transportna dejavnost) ▸
tutajozás, úsztatástradicija splavarstva ▸ tutajozás hagyománya
zgodovina splavarstva ▸ úsztatás története
dravsko splavarstvo ▸ úsztatás a Dráván
Splavarstvo je v preteklosti pomenilo pomembno gospodarsko in trgovsko dejavnost, saj so poleg lesa na splavih prevažali tudi vino, železo, železne izdelke itd. ▸ A tutajozás a múltban fontos gazdasági és kereskedelmi tevékenységnek számított, hiszen a fa mellett a tutajokon bort, vasat, vastermékeket stb. szállítottak.
-
splòh adv.
1. in genere, generalmente:
to so sploh znane besede sono parole generalmente note
2. (izraža veljavnost za celoto) in genere:
navdušen za poezijo in za umetnost sploh appassionato della poesia e dell'arte in genere
3. pog. (pri naštevanju) ecc., e così via, e via dicendo:
postregli so nam z mesom, pecivom, vinom in sploh ci servirono carne, dolci, vino e via dicendo
4. pren. (izraža ugotovitev splošnega stanja) comunque:
sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo comunque gli facciamo torto non premiandolo
nisem je iskal, sploh se nisem spomnil nanjo non l'ho cercata, non mi sono nemmeno ricordato di lei
5. pren. (v vprašalnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša) mai:
kako je to sploh mogoče come mai questo è possibile
6. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) affatto:
cel teden sploh ne gre iz hiše non esce affatto di casa per intere settimane
sploh ne macché, neanche per idea, neanche per sogno, niente affatto
-
srám vergüenza f ; pudor m
brez sramu sin vergüenza, sin pudor
rdeč od sramu ruboroso, sonrojado; abochornado
postati rdeč od sramu ruborizarse, sonrojarse, abochornarse, enrojecer de vergüenza
sram ga je se avergüenza (česa de a/c)
sram te bodi! ¡avergüénzate!, debiera darte vergüenza, debieras avergonzarte
sram me je piti vino me da vergüenza beber vino
te ni sram? ¿no tienes vergüenza?
sram me je njegovega vedenja me avergüenzo de su comportamiento; me da vergüenza su conducta
zardeti (umreti) od sramu enrojecer (morir) de vergüenza
-
sŕka
vinska srka bebedor m de vino
-
stáložiti -īm
I. umiriti
II. staložiti se
1. usesti se, sedimentirati: ostaviti tekućinu da se staloži; vino se još nije staložilo vino se še ni ubrisalo, učistilo
2. umiriti se: strasti su mu se staložile
-
Staphylus -ī, m (Στάφυλος) Stáfil, sin Dioniza in Ariadne, ki je ljudi prvi učil vino mešati z vodo: S. fr., Plin.
-
stàr (stára -o)
A) adj.
1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età
2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio
3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato
4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria
5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi
6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia
7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo
8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose
9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura
B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima
-
starína antique
zbirati staríne to collect antiques; (starec) old man ZDA pogovorno oldster; old folk; (staro vino) old wine; (stara krama) old junk
-
stekleníca (glass) bottle; (ploska) flask
v steklenícah bottled
brušena stekleníca decanter
manjša stekleníca (1/4 l) half-pint bottle
leydenska stekleníca Leyden jar
polnjenje stekleníc bottling
pralec stekleníc bottle washer
zeleno steklo za stekleníce bottle glass
ščetka za stekleníce bottle brush
vrat stekleníce bottleneck
stroj za polnjenje stekleníc bottling machine
stojalo za sušenje stekleníc, odcejalnik bottle rack
pivo v steklenícah bottled beer
vino v steklenícah (buteljkah) bottled wine
dati v stekleníco, spraviti v stekleníco, polniti stekleníce to bottle
odpreti stekleníco vina to crack a bottle
-
stekleníca bouteille ženski spol ; (pletenka) bouteille clissée , (velika) dame-jeanne ženski spol , bonbonne ženski spol , tourie ženski spol
leidenska steklenica (elektrika) bouteille de Leyde
steklenica za mleko bouteille à lait, (s cucljem za dojenčke) biberon moški spol
steklenica piva bouteille de bière, (majhna) can(n)ette ženski spol
steklenica olja (vina) bouteille d'huile (de vin)
steklenica za vino (vodo) bouteille à vin (à eau)
steklenica s kisikom bouteille à oxygène
steklenica stisnjenega zraka bouteille d'air comprimé
v steklenicah en bouteilles
dno steklenice fond moški spol (ali cul moški spol) de bouteille
vrat steklenice col moški spol (ali goulot moški spol) de bouteille
trebuh steklenice ventre ženski spol (ali panse ženski spol) de bouteille
odpirač za steklenice ouvre-bouteilles moški spol, décapsuleur moški spol
pomivalni stroj za steklenice rince-bouteilles moški spol, rinceuse ženski spol
stroj za polnjenje steklenic machine de mise en bouteilles (ali à remplir les bouteilles)
stroj za čepljenje steklenic bouche-bouteilles moški spol
ščetka za čiščenje steklenic goupillon moški spol
piti iz steklenice boire à même la bouteille (ali au goulot)
-
stekleníca (-e) f bottiglia; (s širokim vratom) caraffa; (pletenka) fiasco;
litrska steklenica bottiglia da un litro
termos steklenica bottiglia termica, termos
grlo, vrat steklenice collo della bottiglia
dno steklenice fondo della bottiglia
steklenica olja, piva, vina bottiglia di olio, di birra, di vino
pren. rad segati po steklenici essere un beone, sbevazzare, cioncare
bordoška, renska, šampanjska steklenica bottiglia bordolese, renana, sciampagnotta
fiz. leydenska steklenica bottiglia di Leyda
kem. reagenčna steklenica bottiglia per reagenti
-
stekleníca botella f
kristalna steklenica botella de cristal
steklenica pletenka botella forrada, (velika) damajuana f; (balon) bombona f
steklenica za vodo garrafa f
leidenska steklenica (fiz) botella de Leiden
otroška steklenica biberón m
steklenica vina una botella de vino
mleko (pivo) v steklenicah leche f (cerveza f) embotellada (ali en botellas)
dno steklenice fondo m de botella
vrat steklenice gollete m
hladilnik za steklenice enfriador m de botellas
vedro za hlajenje steklenic cubillo m (para refrescar botellas)
odpirač za steklenice abre-botellas m, descapsulador m
polica za steklenice estante m para botellas; porta-botellas m
pomivalni stroj za steklenice enjuagadora f (ali lavadora f) de botellas
stroj za polnjenje steklenic (máquina f) llenadora f de botellas
stroj za čepljenje steklenic máquina f para taponar botellas
ščetka za čiščenje steklenic escobilla f, limpiabotellas m
piti iz steklenice beber en (ali de) la botella
-
stekleníčiti (-im) imperf. imbottigliare, infiascare:
stekleničiti mineralno vodo, vino imbottigliare l'acqua minerale, il vino
-
stekleníčka (-e) f dem. od steklenica bottiglietta, ampolla, flacone:
steklenička s črnilom bottiglietta dell'inchiostro, bottiglietta d'inchiostro
stekleničke za olje, kis ampolle dell'olio, dell'aceto
rel. stekleničke za vino in vodo ampolle del vino e dell'acqua
stekleničke za zdravila, parfum flaconi da medicinali, da profumo
steklenička za dojenčka, s cucljem biberon, poppatoio
steklenička s parfumom profumiera; flacone di profumo
arheol. steklenička za mazila lacrimatoio
-
stigmōsus 3 (stigma) poln vžganih sramotnih (sramotilnih) znamenj (stigem), (o)žigosan, stigmatiziran: cum Eumolpus et ipse vino solutus dicta voluit in calvos stigmososque iaculari Petr., in quo (sc. libro) Rusticum insectatur atque etiam „Stoicorum simiam“ appellat; adicit „Vitelliana cicatrice stigmosum“ Regulus ap. Plin. iun.