Franja

Zadetki iskanja

  • sparganion -iī, n (tuj. σπαργάνιον) bot. ježek, starejše ježeva ježica (bodica): adversus serpentes bibitur et eius radix, quae sparganion vocatur, ex vino albo Plin.
  • spargere*

    A) v. tr. (pres. spargo)

    1. raztresti, raztresati; posuti, posipati

    2. razkropiti

    3. razliti: polivati; liti; prelivati:
    spargere il vino politi vino
    spargere lacrime točiti solze
    spargere sangue prelivati kri; biti ranjen, ubit
    spargere sudore znojiti se (tudi pren.)

    4. razlivati, izžarevati (luč, toploto)

    5. raznesti, raznašati; razširiti (novico)

    B) ➞ spargersi v. rifl. (pres. mi spargo)

    1. razkropiti se

    2. razširiti, razširjati se; raznesti, raznašati se (novica)
  • sparsim, adv. (sparsus) raztreseno, tu in tam, sem in tja: de summo montis cacumine per quandam latentem fistulam in excelsum prorumpit vino crocus diluta sparsimque defluens pascentis circa capellas Ap., praeterea ex eodem libro Catonis haec etiam sparsim et intercise commeminimus Gell., cum rogasset Avienus ut non sparsim sed ab initio per ordinem adnotaret Macr., isdemque sparsim pedites miscuere discursatores et leves profecto ratione tuta poscente Amm., sparsim disiecti hosti concursatori miscemur Amm., Lact.
  • spionia -ae, f, bot. spiónija, vrsta trte: ut spionia, dapsilis musto sed amplitudine[m] magis uvarum quam numero fertilis Col., plurimi namque Bituricam, multi spioniam, quidam baliscam, nonnulli arcelacam laudibus efferunt Col., illinc arcelac[ae] visus, illinc spioniae baliscae ve convertant Col., aestus fert spionia, quam quidam spineam vocant, autumnisque imbribus pinguescit Plin. Od tod adj. spionius 3 spiónijski, iz spiónije pridelan: gustus (vino) Col.
  • spirito2 m

    1. kem. špirit, čisti alkohol:
    spirito denaturato denaturirani špirit
    spirito greggio surovi špirit
    spirito di vino vinski cvet

    2. ekst. špirit, etilalkohol:
    fornello a spirito gorilnik na špirit
  • splavarstvo samostalnik
    nekdaj (transportna dejavnost) ▸ tutajozás, úsztatás
    tradicija splavarstva ▸ tutajozás hagyománya
    zgodovina splavarstva ▸ úsztatás története
    dravsko splavarstvo ▸ úsztatás a Dráván
    Splavarstvo je v preteklosti pomenilo pomembno gospodarsko in trgovsko dejavnost, saj so poleg lesa na splavih prevažali tudi vino, železo, železne izdelke itd. ▸ A tutajozás a múltban fontos gazdasági és kereskedelmi tevékenységnek számított, hiszen a fa mellett a tutajokon bort, vasat, vastermékeket stb. szállítottak.
  • splòh adv.

    1. in genere, generalmente:
    to so sploh znane besede sono parole generalmente note

    2. (izraža veljavnost za celoto) in genere:
    navdušen za poezijo in za umetnost sploh appassionato della poesia e dell'arte in genere

    3. pog. (pri naštevanju) ecc., e così via, e via dicendo:
    postregli so nam z mesom, pecivom, vinom in sploh ci servirono carne, dolci, vino e via dicendo

    4. pren. (izraža ugotovitev splošnega stanja) comunque:
    sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo comunque gli facciamo torto non premiandolo
    nisem je iskal, sploh se nisem spomnil nanjo non l'ho cercata, non mi sono nemmeno ricordato di lei

    5. pren. (v vprašalnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša) mai:
    kako je to sploh mogoče come mai questo è possibile

    6. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) affatto:
    cel teden sploh ne gre iz hiše non esce affatto di casa per intere settimane
    sploh ne macché, neanche per idea, neanche per sogno, niente affatto
  • srám vergüenza f ; pudor m

    brez sramu sin vergüenza, sin pudor
    rdeč od sramu ruboroso, sonrojado; abochornado
    postati rdeč od sramu ruborizarse, sonrojarse, abochornarse, enrojecer de vergüenza
    sram ga je se avergüenza (česa de a/c)
    sram te bodi! ¡avergüénzate!, debiera darte vergüenza, debieras avergonzarte
    sram me je piti vino me da vergüenza beber vino
    te ni sram? ¿no tienes vergüenza?
    sram me je njegovega vedenja me avergüenzo de su comportamiento; me da vergüenza su conducta
    zardeti (umreti) od sramu enrojecer (morir) de vergüenza
  • sŕka

    vinska srka bebedor m de vino
  • stáložiti -īm
    I. umiriti
    II. staložiti se
    1. usesti se, sedimentirati: ostaviti tekućinu da se staloži; vino se još nije staložilo vino se še ni ubrisalo, učistilo
    2. umiriti se: strasti su mu se staložile
  • Staphylus -ī, m (Στάφυλος) Stáfil, sin Dioniza in Ariadne, ki je ljudi prvi učil vino mešati z vodo: S. fr., Plin.
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • starína antique

    zbirati staríne to collect antiques; (starec) old man ZDA pogovorno oldster; old folk; (staro vino) old wine; (stara krama) old junk
  • stekleníca (glass) bottle; (ploska) flask

    v steklenícah bottled
    brušena stekleníca decanter
    manjša stekleníca (1/4 l) half-pint bottle
    leydenska stekleníca Leyden jar
    polnjenje stekleníc bottling
    pralec stekleníc bottle washer
    zeleno steklo za stekleníce bottle glass
    ščetka za stekleníce bottle brush
    vrat stekleníce bottleneck
    stroj za polnjenje stekleníc bottling machine
    stojalo za sušenje stekleníc, odcejalnik bottle rack
    pivo v steklenícah bottled beer
    vino v steklenícah (buteljkah) bottled wine
    dati v stekleníco, spraviti v stekleníco, polniti stekleníce to bottle
    odpreti stekleníco vina to crack a bottle
  • stekleníca bouteille ženski spol ; (pletenka) bouteille clissée , (velika) dame-jeanne ženski spol , bonbonne ženski spol , tourie ženski spol

    leidenska steklenica (elektrika) bouteille de Leyde
    steklenica za mleko bouteille à lait, (s cucljem za dojenčke) biberon moški spol
    steklenica piva bouteille de bière, (majhna) can(n)ette ženski spol
    steklenica olja (vina) bouteille d'huile (de vin)
    steklenica za vino (vodo) bouteille à vin (à eau)
    steklenica s kisikom bouteille à oxygène
    steklenica stisnjenega zraka bouteille d'air comprimé
    v steklenicah en bouteilles
    dno steklenice fond moški spol (ali cul moški spol) de bouteille
    vrat steklenice col moški spol (ali goulot moški spol) de bouteille
    trebuh steklenice ventre ženski spol (ali panse ženski spol) de bouteille
    odpirač za steklenice ouvre-bouteilles moški spol, décapsuleur moški spol
    pomivalni stroj za steklenice rince-bouteilles moški spol, rinceuse ženski spol
    stroj za polnjenje steklenic machine de mise en bouteilles (ali à remplir les bouteilles)
    stroj za čepljenje steklenic bouche-bouteilles moški spol
    ščetka za čiščenje steklenic goupillon moški spol
    piti iz steklenice boire à même la bouteille (ali au goulot)
  • stekleníca (-e) f bottiglia; (s širokim vratom) caraffa; (pletenka) fiasco;
    litrska steklenica bottiglia da un litro
    termos steklenica bottiglia termica, termos
    grlo, vrat steklenice collo della bottiglia
    dno steklenice fondo della bottiglia
    steklenica olja, piva, vina bottiglia di olio, di birra, di vino
    pren. rad segati po steklenici essere un beone, sbevazzare, cioncare
    bordoška, renska, šampanjska steklenica bottiglia bordolese, renana, sciampagnotta
    fiz. leydenska steklenica bottiglia di Leyda
    kem. reagenčna steklenica bottiglia per reagenti
  • stekleníca botella f

    kristalna steklenica botella de cristal
    steklenica pletenka botella forrada, (velika) damajuana f; (balon) bombona f
    steklenica za vodo garrafa f
    leidenska steklenica (fiz) botella de Leiden
    otroška steklenica biberón m
    steklenica vina una botella de vino
    mleko (pivo) v steklenicah leche f (cerveza f) embotellada (ali en botellas)
    dno steklenice fondo m de botella
    vrat steklenice gollete m
    hladilnik za steklenice enfriador m de botellas
    vedro za hlajenje steklenic cubillo m (para refrescar botellas)
    odpirač za steklenice abre-botellas m, descapsulador m
    polica za steklenice estante m para botellas; porta-botellas m
    pomivalni stroj za steklenice enjuagadora f (ali lavadora f) de botellas
    stroj za polnjenje steklenic (máquina f) llenadora f de botellas
    stroj za čepljenje steklenic máquina f para taponar botellas
    ščetka za čiščenje steklenic escobilla f, limpiabotellas m
    piti iz steklenice beber en (ali de) la botella
  • stekleníčiti (-im) imperf. imbottigliare, infiascare:
    stekleničiti mineralno vodo, vino imbottigliare l'acqua minerale, il vino
  • stekleníčka (-e) f dem. od steklenica bottiglietta, ampolla, flacone:
    steklenička s črnilom bottiglietta dell'inchiostro, bottiglietta d'inchiostro
    stekleničke za olje, kis ampolle dell'olio, dell'aceto
    rel. stekleničke za vino in vodo ampolle del vino e dell'acqua
    stekleničke za zdravila, parfum flaconi da medicinali, da profumo
    steklenička za dojenčka, s cucljem biberon, poppatoio
    steklenička s parfumom profumiera; flacone di profumo
    arheol. steklenička za mazila lacrimatoio
  • stigmōsus 3 (stigma) poln vžganih sramotnih (sramotilnih) znamenj (stigem), (o)žigosan, stigmatiziran: cum Eumolpus et ipse vino solutus dicta voluit in calvos stigmososque iaculari Petr., in quo (sc. libro) Rusticum insectatur atque etiam „Stoicorum simiam“ appellat; adicit „Vitelliana cicatrice stigmosum“ Regulus ap. Plin. iun.