Franja

populáren popular; in general favour

populárna pesem popular song, pogovorno pop song
postati populáren to gain popularity
ta napev je postal populáren this tune has caught on
postati populáren pri... to make someone popular with someone

porabíti to consume, to spend; to use up; to make use of

ta bojler porabi mnogo plina this geyser uses a lot of gas
si porabil vso barvo? have you used all the paint?

porabíti employer, user de, faire usage de, mettre ; (izčrpati rezerve) épuiser ; (izdati) dépenser ; (potrošiti) consommer, consumer, manger ; (svoje sile) se dépenser

porabiti eno uro za neko delo mettre une heure à un travail
porabiti moči épuiser ses forces
ves popoldan porabiti za pisanje employer tout l'après-midi à écrire
ta aparat porabi malo elektrike cet appareil consomme peu d'électricité
porabili ste preveč denarja vous avez dépensé trop d'argent

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

porte-parole [parɔl] masculin, invariable oseba, ki govori v imenu kake druge osebe, skupine ipd.; besednik, govornik

porte-parole officiel du ministre ministrov uradni besednik
ce journal est le porte-parole de l'opposition ta časopis je tolmač, organ opozicije
se faire le porte-parole de ses camarades auprès du professeur v imenu svojih tovarišev govoriti pri profesorju

posében (-bna -o)

A) adj.

1. speciale, particolare; singolare, sigolo:
poseben vonj un profumo speciale, particolare
posebne razmere condizioni particolari

2. a parte, extra, speciale, specifico; straordinario:
posebna izdaja edizione straordinaria
poseben sklad fondo extra
posebni dopisnik inviato speciale
v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto nella nostra letteratura lo scrittore occupa un posto a parte
med. posebno zdravilo rimedio specifico
posebna jed specialità
tisk. posebni odtis estratto
jur. posebni sodni izvedenec superperito

B) posébno (-ega) n lo speciale, il particolare:
skrbeti za posebno, zanemarjati pa splošno curare il particolare e trascurare il generale

posébno adv. in modo speciale; particolarmente; in specie, segnatamente; soprattutto:
ta praznik obhajajo posebno slovesno la festa è celebrata con particolare solennità
tu je zelo vroče, posebno poleti qui fa molto caldo, specie d'estate

poslástica friandise ženski spol , régal moški spol , gourmandises ženski spol množine , sucreries ženski spol množine , douceurs ženski spol množine ; familiarno chatteries ženski spol množine , nanan moški spol

ta pečenka je prava poslastica ce rôti est un vrai régal

poslástica (-e) f

1. bocconcino, ghiottoneria, leccornia, prelibatezza

2. piatto preferito

3. apice, culmine, il meglio, clou franc.:
ta opera je bila poslastica v sezoni quest'opera è stata l'apice della stagione lirica

posséder [pɔsede] verbe transitif imeti (v posesti, v oblasti); obvladati, temeljito poznati (področje); familier prevarati (quelqu'un koga)

se posséder (figuré) obvladati se, zbrati se
posséder son âme en paix imeti svoj duševni mir
posséder les bonnes grâces, le cœur de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan, uživati njegovo naklonjenost
ne pas se posséder de joie biti čisto iz sebe od veselja
posséder une femme imeti spolne odnose s kako žensko
cet acteur possède bien son rôle ta igralec dobro obvlada svojo vlogo
il nous a bien possédés! dobro nas je prevaral!

posteā-quam, conj. = post, po pomenu in skladu = postquam potem ko, ko, kadar, odkar (Ci. uporablja ta veznik pogosteje kot postquam): Asc., Col., Sen. ph., Q., Ps.-Q., Plin., Gell., G., Ap., Eutr., Iust., Lamp., Vop. idr.

1. z ind.
a) z ind. pf.: posteaquam victoria constituta est, erat Roscius Romae frequens Ci., posteaquam rebus gestis mentes vestras voluntatesque mutastis Ci., posteaquam illa petitionis magna cura liberatus sum Ci., postea vero quam participem negoti Scaurum accepit S., posteaquam es designatus Ci., cuius in regnum posteaquam Lucullus cum exercitu venit Ci., posteaquam ab armis recesserunt Ci., posteaquam eos imitari coepit quos ipse perverterat Ci., posteaquam et sedem et aram et nomen invenit Ci., posteaquam ubi cenabant plura facere coeperunt Varr., posteaquam in vulgus militum elatum est C., idem posteaquam Ganymedes in concilio confirmavit sese et eas quae essent amissae restituturum Auct. b. Alx., posteaquam maius imperium est nactus et largitione magistratuum corruptus est N., at Hamilcar, posteaquam mare transiit in Hispaniamque venit N., posteaquam eam lectionem nemo ratam habuit L., quae posteaquam litteris Scipionum Romae volgata sunt L.
b) z ind. plpf.: P. Africanus, posteaquam bis consul et censor fuerat, L. Cottam in iudicium vocavit Ci., itaque posteaquam castra non potuerant potiri Uticam se in oppidum coniecerunt Auct. b. Afr., Theseus posteaquam a Troezene venerat et audiit quanta calamitate civitas afficeretur Hyg.
c) z ind. impf. za izražanje trajajočega ali ponavljajočega se dejanja: Eros, posteaquam e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur, confugit in Roscii domum Ci.
d) z ind. pr., če je v glavnem stavku pr.: plane relegatus mihi videor, posteaquam in Formiano sum Ci.

2. s cj. plpf.: posteaquam Tyrum venissent, tum afflictari lamentarique coepisse Ci., scriptum a Posidonio est triginta annis vixisse Panaetium, posteaquam libros de officiis edidisset Ci., posteaquam agros et cultum et copias Gallorum homines feri ac barbari adamassent C., posteaquam flamma circa illam materiam virgas comprehendisset Vitr.

postérieur, e [pɔsterjœr] adjectif poznejši, naknadni; zadnji, zadajšnji; mlajši (à kot); masculin, familier zadnjica

ce document est postérieur au début de ce siècle ta listina je mlajša kot začetek tega stoletja
la partie postérieure de la tête zadajšnji del glave
tomber sur son postérieur pasti na zadnjico

postpartor -ōris, m (post in parere) pridobitelj, pridobilec, naslednik, potomec: quos quom celamus si faximus conscios, qui nostrae aetati tempestivo temperint, ut ne antepar[a]ta demus postpartoribus, faxim lenonum et scortorum † plus est Pl.

pót¹ -í way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
to pót (tokrat) this time
vsaki pót each time
božja pót (romanje) pilgrimage
pót nazaj return journey, pogovorno the way back
pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
pót po morju voyage
javna pót public road
jahalna, jezdna pót bridle path
gozdna pót forest road
križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
prečna pót crossroad
neravna pót bumpy road
neutrjena pót gravel road
shojena pót beaten track
trnova pót thorny path
vodna pót waterway
vozna pót carttrack, cart-road
uporabna pót serviceable road, thoroughfare
zaprta pót closed path (ali way)
ob póti by the roadside
preko póti over the way, across the road
na pol póta halfway, midway
po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
na vsej póti od... all the way from...
biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
biti sredi póti to be halfway on one's journey
biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
utreti pót za... to pave the way for...
otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
on mi je na póti he is in my way
pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
on je na póti v X. he is on his way to X.
biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
iti po (isti) póti nazaj to turn back
iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
iti rakovo pót to go backward
iti svojo pót to go one's own way
iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
šli so vsak svojo pót they went their respective ways
krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
napraviti pót komu to make way for someone
narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
kazati, voditi pót to lead the way
polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
napravite prosto pót! make way!
moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
ustaviti se na pol póta to stop halfway
vprašati za pót to ask one's way
vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning

potegníti (-em) | potegováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tirare, trarre:
potegniti za vrv tirare la fune
potegniti nož tirare fuori il coltello
potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
potegniti črto tirare, tracciare una linea
potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
potegniti dol, gor tirare giù, su
pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
potegniti nit sfilare, tirare il filo
pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

2.
potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

3.
potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
potegniti požirek vina fare un sorso

4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

5. pog. (speljati) portare; far passare:
potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

6. (začeti pihati) tirare:
potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

9. potegniti jo pog. andarsene:
potegniti jo spat andarsene a letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

2. pog. ritirarsi

3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
potegnil se je kvišku si tirò su

potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.

potípati (-am) perf. ➞ tipati

1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo

2. pren. tastare:
potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere

3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate

pȍtr̄k m, mn. pȍtr̄ci tek: od njega već nema -a ta ne beži več

poučevánje enseignement moški spol , instruction ženski spol , leçons ženski spol množine (données)

poučevanje živih jezikov enseignement des langues vivantes
ta diploma se zahteva za poučevanje ce diplôme est requis pour enseigner

poudre [pudrə] féminin smodnik; puder; prah, prašek

poudre effervescenre, à gratter, sternutatoire šumeči, srbljiv, kihalni prašek
poudre à polir čistilni prašek
poudre de riz puder za obraz
poudre de charlatan, de perlimpinpin prašek, ki ga mazači prodajajo kot zdravilo za vse bolezni
poudre de savon milo v prahu
en poudre v prahu, stolčen
café masculin, lait masculin, sucre masculin en poudre kava, mleko, sladkor v prahu
s'en aller en poudre spremeniti se v prah, izginiti, razgubiti se
être vif comme la poudre hitro vzkipeti
jeter de la poudre aux yeux (figuré) metati pesek v oči
mettre de la poudre (na)pudrati se
mettre le feu aux poudres (figuré) sprožiti konflikt, incident
il n'a pas inventé la poudre (figuré) on ni iznašel smodnika, ni posebno inteligenten
mettre, réduire en poudre (figuré) zmleti, zdrobiti (v prah)
prendre une poudre après le repas vzeti (prebavni) prašek po obedu
le feu prend aux poudres (figuré) bomba je eksplodirala
cette nouvelle se répand comme une traînée de poudre ta novica se zelo hitro, kot blisk širi
tirer, user sa poudre aux moineaux streljati s topovi na vrabce
ça sent la poudre (figuré) diši po konfliktu