Franja

Zadetki iskanja

  • postīcus 3 (post, prim. naspr. antīcus) zadaj se nahajajoč, odzadnji, zadnji: ostium Pl., partes aedium L., aedes Bastiae uxoris L. epit.; subst.
    a) postīca -ae, f (sc. ianua) (od)zadnja vrata: Ap., Icti. idr.
    b) postīcum -ī, n

    1. (sc. ostium) (od)zadnja vrata: H., Pl., aedium L., tu quotus esse velis rescribe et rebus omissis atria servantem postico falle clientem H.

    2. zadnji del (ozadek) poslopja:
    a) (pri hiši) zahišje, zahišni prizidek, dvoriščna stavba: duo postica, quae loco mercede Tit. fr., si quisquam hodie praeterhac posticum nostrum pepulerit, patibulo hoc ei caput diffringam Tit. fr., pistrinum adpositum, posticum, sella, culina Luc. fr.
    b) (pri svetišču) zadnja stran, zadnje stebrišče, „zadnjak“ (naspr. pronaos): dipteros autem octastylos et pronao et postico, sed circa aedem duplices habet ordines columnarum Vitr.

    3. zadnjica, rit(ka), guza: Arn., retrimenta cibi qua exirent per posticum, canalem feci Varr. fr.
  • poštêno adv.

    1. onestamente, bene; rettamente, probamente:
    pošteno povedano, ne zanimam se zanj onestamente parlando, non mi interessa
    pošteno je, da napako priznaš sarebbe bene che tu riconoscessi il torto

    2. (za izražanje visoke stopnje) molto, assai, da morire:
    pošteno sem žejen ho una sete da morire
    pošteno sem se prestrašil ho preso una paura del diavolo
  • potrében nécessaire , (nujno) indispensable ; (reven) nécessiteux, indigent

    potrebno je, da il est nécessaire que, il faut que
    potrebno orodje nécessaire moški spol
    neobhodno, neizogibno potrebno indispensable, de première nécessité, de toute nécessité
    življenjsko potreben indispensable à la vie
    biti potreben falloir
    napraviti potrebno faire le nécessaire
    če je nujno potrebno si c'est indispensable
    zelo je potrebno il est indispensable, il est de la plus grande urgence
    to je potrebno zlo c'est un mal nécessaire
    to ni potrebno cela n'est pas nécessaire, cela fait double emploi
    tu je potreben en delavec il faut un ouvrier ici
  • potrébno adv.

    1. necessariamente

    2. (v povedni rabi) je (ni) potrebno ... (non) è necessario, (non) occorre, (non) bisogna:
    potrebno je, da greš tja bisogna che tu ci vada
    o tem ni potrebno več govoriti della cosa non occorre, non è più il caso di parlare
  • pourquoi [purkwa] adverbe, conjonction zakaj; masculin, invariable vzrok; vprašanje

    pourquoi pas? zakaj (pa) ne?
    voilà pourquoi zato
    c'est pourquoi zato, zaradi tega
    demandez-moi pourquoi tu pa me preveč vprašate
    il était embarrassé par les pourquoi de son fils bil je v zadregi zaradi vprašanj svojega sina
    (populaire) il faut que ça marche ou que ça se dise pourquoi to se absolutno mora narediti
  • povprášati povpraševáti to inquire (po, za, o about, after, for)

    povprášati, povpraševáti tu! inquire within!
  • pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.

    1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
    pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
    knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
    pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
    ne pozabi me non ti scordar di me
    da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane

    2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare
  • pozdráv saludo m ; (s poklonom) inclinación f ; (pozdravljanje) salutación f

    s prisrčnimi pozdravi con cordial saludo
    mnogo pozdravov od mene muchos saludos (ali recuerdos) de mi parte
    mnogo pozdravov tvojemu bratu! ¡muchos saludos a tu hermano!
  • praebitor -ōris, m (praebēre)

    1. dajalec: usitati muneris Ambr.

    2. = gr. πάροχος preskrbovalec, priskrbovalec, dobavitelj, založnik, zalagalec: an tu id agis ut Macedones non te regem suum sed ministrum et praebitorem sperent fore Ci., bene ministrum et praebitorem quia sordidum regi melius etiam quod largitionem corruptelam dixit esse Ci.
  • praecursiō -ōnis, f (praecurrere)

    1. predhajanje, predhod(ništvo), predhodno prihajanje ali pojavljanje: illi, qui ab hoc dissentiunt, confitentes non fieri adsensiones sine praecursione visorum (pojavi, prikazni, fenomeni), dicent Ci.

    2. (kot voj. t.t.) predhodni spopad, praska pred bitko, „predboj“, „predborba“: tu tamen aestima, quantum nos in ipsa pugna certaminis maneat, cuius quasi praelusio atque praecursio has contentiones excitavit Plin. iun.

    3. pripravljanje, (pred)priprava, predhodno stimuliranje (spodbujanje) (poslušalcev v govoru): alia autem praecursionem quandam adhibent ad efficiendum et quaedam adferunt per se adiuvantia Ci.

    4. predhodništvo (Janeza Krstnika), vloga (naloga, poslanstvo) predhodnika: Aug.
  • prae-formīdō -āre -āvī -ātum (prae in formīdāre) (vna)prej se bati: nam est nonnumquam dura propositio, quam iudex si providit, non aliter praeformidat, quam qui ferrum medici prius quam curetur aspexit Q., at tu transcendes, Germanice, facta tuorum, iam puer auricomo praeformidate Batavo Sil.
  • praegressiō -ōnis, f (praegredī) predhajanje, predhod(nost), predhodništvo, premikanje (pomikanje) spredaj (naprej), napredovanje, prodiranje naprej: aut qui errantium stellarum cursus praegressiones insti[tu]tiones notavit? Ci.; metaf.: si omnia fato fierent eius modi, ut nihil fieret nisi praegressione causae Ci. brez predhodnosti vzroka = brez predhodnega vzroka.
  • prae-gūstō -āre -āvī -ātum (prae in gūstāre)

    1. prej pokusiti (pokušati): Iuv., Plin. idr., omnes praegustavi cibos Sen. rh., potum regis Iust., oleas quoque praegustasse mures in prodigium versum est L., cibos O., exta deum Ph., potiones Ap.; subst. pt. pr. praegūstantēs -ium, m (pred)pokuš(ev)alci, (pred)okuš(ev)alci: en ego sum, inquit illa, Marce Antoni, quam tu nova praegustantium diligentia caves Plin.

    2.
    a) prej zauži(va)ti, prej vzeti, prej pojesti: melle praegustato contra rheumatismos Plin., medicamina (protistrupe) Pontica regis (sc. Mithridatis) Iuv., paucisque admodum praegustatis olusculis Ap.
    b) metaf. prej uži(va)ti: voluptates Sen. ph.
  • prae-iūdicō -āre -āvī -ātum (prae in iūdicāre)

    1. (kot jur. t.t.) vnaprej (raz)soditi, vnaprejšnjo sodbo izreči (izrekati), vnaprejšnjo (sodno) odločitev spreje(ma)ti, vnaprej se odločiti (odločati), prejudicírati: Icti., exponant, quid in magistratu gesserint, deque iis censores praeiudicent Ci., re semel atque iterum praeiudicatā Ci., quasi praeiudicata res ad has causas deferri solet Ci., ut per illum, qui hoc attulisset venenum de hoc praeiudicaretur Ci., id arroganter non praeiudico Brutus ap. Ci. ep., noli praeiudicare quid fuerit Ap., in eā re, quam tu iam praeiudicasti Ap.

    2. metaf. pt. pf. praeiūdicātus 3 vnaprej odločen (določen), vnaprej presojen (dosojen): eventus belli L., opinio Ci. predsodek, vir praeiudicatissimus Sid.; od tod subst. praeiūdicātum -ī, n vnaprej odločeno, vnaprej odločena stvar: ne id ipsum quod consultationi reliquerant pro praeiudicato ferret L. imeti za že vnaprej odločeno.

    3. meton. škoditi (škodovati), imeti škodljiv (negativen) vpliv, uničiti (uničevati), (u)gonobíti: Ambr., Icti. Prim. praeiūdicium.
  • prae-oleō -ēre (prae in olēre) prej (za)dišati, prej (raz)širiti vonj: namque ut crocus ita somnus, priusquam prope adsit, longe praeolet longeque delectat Fr. Star. soobl. prae-olō -ere; pren.: novisse mores me tuos meditate decet curamque adhibere, ut praeolat mihi, quod tu velis Pl. da mi prej zadiši = da prej zavoham (= zasledim, zaslutim).
  • praesentāneus 3 (praesēns)

    1. trenuten, hipen, takojšen, takojšnji, nemuden: commotio Lact.

    2. takoj kažoč svojo moč, takoj delujoč, takoj učinkujoč: remedium, medicamentum, vis Plin., apri cinis vel suis Plin., articulis luxatis praesentaneum est sebum pecudis Plin., venenum Plin., Suet., Ps.-Q., virus Ps.-Q., tu illos boletos, voluptarium venenum, nihil occulti operis iudicas facere, etiam si praesentanei non fuerunt? Sen. ph. Adv. praesentāneē takoj, nemudoma, nemudno, hipno: Th. Prisc.
  • praestō1, adv. (iz *prae-sitō „pred [nami] ležeč“), le v zvezi z esse

    1. vpričo, navzoč, pred očmi koga, pri roki (rokah), na razpolago, na voljo, na uslugo, na službo, pripravljen na namig koga: Pl., Acc., Cu., Iust., Corn., Lucr., Tib., Stat., Lact. idr., praesto esse (= adesse) Ter. tu biti, biti navzoč, javiti (javljati) se, ad nutum alicuius praesto esse Ci., ibi mihi praesto fuit cum litteris tuis Ci. je prišel k meni, quaestores consulibus ad ministeria belli praesto esse L., tibi nulla fuit clementia praesto? Cat. ali se ti ni zganilo nobeno sočutje? ali ti ni vzbudilo nobenega usmiljenja?, principes sibi esse praesto Cordubae voluit C. naj se mu pridejo poklonit; v negativnem pomenu: quaestores cum fascibus mihi praesto fuerunt Ci. so prišli nadme.

    2. v pomoč, v korist: ius civile didicit, praesto multis fuit Ci., operae meae praesto sunt omnibus Ci. pospešujejo vse, pomagajo vsem, saluti tuae praesto futurum Ci.
  • prae-truncō -āre (prae in truncāre) spredaj odseka(va)ti, spredaj odrez(av)ati (odrezovati): di immortales, iam ut ego collos praetruncabo te[r]goribus Pl., arripuit gladium, praetruncavit tribus tegoribus glandia Pl., non tu tibi istam praetruncari linguam largiloquam iubes? Pl.
  • pràv bien, à propos, très

    prav! bon!
    prav ali ne prav à tort ou à raison
    prav dati komu donner raison à quelqu'un
    prav dobro très bien
    prav gotovo bien sûr, sans contredit
    prav mu je il l'a bien mérité, cela devait lui arriver, c'est bien fait pour lui, familiarno il ne l'a pas volé
    prav nič pas du tout, pas le moins du monde
    prav nocoj ce soir même
    prav praviš tu dis vrai
    prav rad avec plaisir
    prav tako de même, idem
    prav tako kot aussi bien que
    bo že prav tako ce doit être cela, familiarno il y a du vrai là-dedans
    pravzaprav à vrai dire, à proprement parler
    prav zato précisément pour cela
    prav zdaj juste maintenant
    imeti prav avoir raison, être dans le vrai, être dans son droit
    ne imeti prav avoir tort
    prihajati ravno prav arriver fort à propos, venir (ali tomber) à point
    zdeti se prav juger bon
    če prav pomislim en le considérant bien
    če sem prav slišal si j'ai bien entendu
    kot je prav comme de raison
    ta obleka mu je prav ce costume lui va bien
    to bi mi bilo prav cela ferait mon affaire
    to mi je prav cela me convient
    to pride ravno prav ça tombe à propos (ali à pic, à point)
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto