Franja

oblást (-í) f

1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
sla po oblasti sete di potere, di dominio
delitev oblasti divisione dei poteri
zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
očetovska oblast patria potestà
dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero

2. dominio; signoria; sovranità:
oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia

3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
centralna oblast l'autorità centrale
cerkvena oblast autorità ecclesiastica
šolske oblasti le autorità scolastiche

4. hist. provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
izvrševati oblast esercitare il potere
prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare

obligation [ɔbligéišən] samostalnik
obveza, zaveza, obveznost, dolžnost, obligacija
ekonomija zadolžnica, obveznica

ekonomija joint obligation skupna obveznost
to be under an obligation to s.o. biti komu obvezan
days of obligation dnevi strogega posta
to discharge one's obligations izpolniti svoje obveze
of obligation obvezen
no obligation; ali without obligation neobvezen
to put s.o. under an obligation obvezati koga
to repay an obligation vrniti svoj dolg

obligation [-sjɔ̃] féminin obveznost, dolžnost; potreba, nujnost; obveznica, zadolžnica

sans obligation brezobvezno
remplir ses obligations izpolniti svoje obveznosti
obligation scolaire šolska obveznost
fête féminin d'obligation (religion) zapovedan praznik
obligation foncière zastavnica
obligation alimentaire, d'entretien obveznost alimentacije, preživnine
obligations de fonds publics (commerce) državni papirji
aucune obligation d'achat! neobvezen nakup!
s'acquitter d'une, remplir une, satisfaire à une obligation izpolniti obveznost
assumer, contracter une obligation prevzeti obveznost
émettre, rembourser des obligations izdati, izplačati obveznice
être dans l'obligation de biti prisiljen, biti dolžan, morati
faire honneur à ses obligations poravnati svoje obveznosti, dolgove
se faire une obligation (de) smatrati za svojo obveznost ali dolžnost
imposer une obligation naložiti obveznost
avoir beaucoup d'obligation à quelqu'un pour quelque chose biti komu dolžan veliko zahvalo za kaj
il m'incombe l'obligation obvezan sem (de za, k)

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

ob-loquor -loquī -locutus sum (ob in loquī) govoriti proti komu, čemu, govoriti nasprotno komu, prigovoriti (prigovarjati), da(ja)ti ugovor, ugovarjati komu, čemu, vmeša(va)ti se v kaj; abs.: Afr. ap. Non., Gell., ferocissime oblocuti erant Cu., tandem obloqui desistunt L.; z dat.: alicui Pl., homini Plin.; pesn. peti vmes, k čemu, ob čem, peti ob spremljavi koga, česa: non avis obloquitur O., obloquitur numeris septem discrimina vocum V. ob svojem petju igra na sedemstrunsko plunko, spremlja svoje petje s sedemstrunsko plunko (sedemstrunskimi citrami); occ.

1. grajati, karati: quidquid obloquimur Sen. ph.

2. psovati, zmerjati, grditi: nempe obloqui me iusseras Pl., quod nunc gannit et obloquitur Cat.

oboževáti (-újem) imperf.

1. ammirare

2. rel. adorare, venerare; pren. divinizzare, idolatrare:
Rimljani so svoje cesarje oboževali gli antichi romani idolatravano i propri imperatori

3. ekst. adorare, idolatrare:
obožujem sladoled adoro il gelato

obstination [ɔpstinasjɔ̃] féminin trdovratnost, trma, upornost

réussir à un examen à force d'obstination uspeti na izpitu zaradi svoje vztrajnosti

ob-stringō -ere -strinxī -strictum (ob in stringere)

1. zadrgniti (zadrgovati), zategniti (zategovati), zatez(ov)ati, zavez(ov)ati, zvez(ov)ati, privez(ov)ati, (z)vezati: Col., Amm. idr., collum meum laqueo Pl., collum homini Pl., follem ob gulam Pl., Amphitruonem collo hic obstricto traham Pl. popadel (zgrabil) sem ga za grlo, o. tauros aratro Val. Fl. vpreči, obstrictis aliis (sc. ventis) H. zapreti, zaprte držati (gre za zavezani meh, v katerem ima Eol zaprte vetrove). Klas. le

2. metaf.
a) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: L., Sen. ph., Suet. idr., o. aliquem legibus, foedere, officiis Ci., beneficii vinclis ali beneficio obstrictus Ci., beneficiis obstrictus C., o. civitatem iureiurando C., sacramento Cu. ali conscientia idoneos T. pridobiti sposobne ljudi, s tem da jim razkriješ svoje naklepe, Piso alii (sc. mulieri) matrimonio se obstrinxit T. Pizon se je poročil z drugo, foedere inter se obstringi T., religione obstringi gentili (z ACI) T. po tujem običaju prisegati; abs.: iureiurando obstringere (z ACI) C., T. s prisego zagotoviti (zagotavljati); s stvarnim obj.: clementiam obstringere crebris orationibus T. zavezati se na milosrčnost, zagotavljati svojo milosrčnost, alicui fidem suam o. Plin. iun., alicui fidem suam o. in aliquā re Plin. da(ja)ti komu besedo (glede česa), ea condicione, ne cui meam fidem obstringam Plin. iun. da ne prisežem nikomur = da nikomur ničesar ne obljubim zatrdno, ut fides regis beneficio aliquo obstringeretur Iust. da se zaveže kralj na zvestobo s kako uslugo.
b) zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: nos nefario scelere C., aliquem pecuniā et stupro in omne flagitium T., nullā mendacii religione obstrictus C. ne da bi se zapletel v zlobno laž, obstrinxisti religione populum Ci. zaplel si narod v pregreho zoper svete stvari, tanto scelere obstrictum esse Ci. kriv biti tolikega zlodejstva, o. amicos aere alieno Brutus in Ci. ep. zakopati v dolgove, nakopati dolgove, aere alieno obstricti L. epit. v dolgove zakopani, zadolženi; refl.: o. se periurio L., scelere, parricidio Ci. okrivíti (obdolžiti) se (česa) = med. α) z dat.: eidem sceleri obstrictus est Lact. β) z gen.: furti obstringitur Masurius Sabinus. ap. Gell. — Od tod iz adv. komp. pt. pf.: obstrictius bolj dolžno (zavezano, obvezano): Aug.

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.

obvéza² obvéznost obligation; engagement; commitment; liability; (obljuba) pledge, plight; (odgovornost) responsibility

delovna obvéza compulsory labour service
splošna šolska obvéza compulsory education
izpolniti obvéza to fulfil an obligation
izpolniti svoje obveznosti to meet (to discharge) one's obligations
odtegniti se svojim obveznostim to fail to honour one's obligations
prevzeti obvéza to take a commitment upon oneself, to undertake a commitment
vojaška obvéza liability for military service

obvéza

1. medicina pansement moški spol , bandage moški spol , bande ženski spol

čelna obveza bandeau moški spol, fronteau moški spol
mavčna obveza plâtre moški spol
mokra, suha obveza pansement humide, sec
začasna obveza premier pansement, pansement provisoire (ali d'urgence)
zasilna obveza bandage provisoire, pansement de fortune
zaščitna obveza pansement protecteur
biti ves v obvezah être couvert de pansements
namestiti obvezo appliquer (ali faire, mettre) un pansement (ali un bandage)
sneti obvezo défaire (ali enlever, ôter) un pansement (ali un bandage)
škatla z obvezami boîte ženski spol à pansements

2. figurativno (obveznost) obligation ženski spol , engagement moški spol

prevzeti obvezo contracter une obligation, prendre (ali assumer) un engagement
izpolniti svoje obveze remplir ses obligations, faire honneur (ali satisfaire) à ses engagements, observer (ali respecter) ses engagements

obvéza med vendaje (za rane) ; venda f

mavčna obveza vendaje m escayolado
zasilna obveza vendaje de urgencia (ali provisional)
namestiti (sneti) obvezo aplicar (quitar) un vendaje; (= obveznost) obligación f; compromiso m
prevzeti obvezo contraer una obligación
izpolniti svoje obveze cumplir sus obligaciones
ne izpolniti svojih obveza faltar a (ali no cumplir) sus obligaciones

obvéznost obligation ženski spol , engagement moški spol

pogodbena obveznost engagement contractuel
šolska obveznost scolarité ženski spol obligatoire, enseignement moški spol obtigatoire, obligation scolaire
vojaška obveznost service moški spol militaire obligatoire
prevzeti obveznost assumer (ali contracter) une obligation, prendre un engagement
izpolniti obveznost s'acquitter d'une obligation, remplir une obligation
izpolniti svoje obveznosti remplir ses obligations, remplir (ali respecter) ses engagements
ne izpolniti svojih obveznosti manquer à ses engagements
(denarno) poravnati svoje obveznosti faire honneur (ali faire face) à ses obligations
naložiti obveznost komu imposer une obligation à quelqu'un

obvéznost obligación f ; compromiso m

šolska obveznost escólaridad f obligatoria, enseñanza f obligatoria
vojaška obveznost servicio m militar obligatorio
prevzeti obveznost contraer una obligación (ali un compromiso)
izpolniti svoje obveznosti cumplir sus obligaciones (ali compromisos)
ne izpolniti svojih obveznosti faltar a (ali no cumplir) sus obligaciones (ali compromisos)

obvládati to master; to be master of; to gain the mastery over; to be in command of; to command; to become master of

obvládati (kak) jezik to master a language
obvládati sovražnika to get the better of an enemy
on dobro obvlada ta predmet he is fully acquainted with this subject
obvládati angleščino to have a (good) command of English, to be proficient in English
obvládati se to control oneself, to be in control of oneself, to contain oneself, to restrain oneself
obvládati svoje strasti to control one's feelings
znati se dobro obvládati to have oneself well in hand

obvládati dominer, être maître de quelque chose; posséder quelque chose; maîtriser, dompter

obvladati se se dominer, se contenir, se maîtriser, être maître de soi
obvladati svoja nagnjenja se surmonter, se vaincre
obvladati svojo jezo maîtriser (ali réprimer) sa colére
obvladati do potankosti connaître à fond (ali dans tous les détails)
obvladati jezik posséder (ali connaître) une langue
znati se obvladati savoir se dominer (ali se maîtriser); (orožje, pero) savoir bien manier
obvladati samega sebe, svoja čustva se gouverner, se dominer
obvladati svoj srd, svoje nagone dominer sa colére, ses instincts
obvladati svoje strasti dompter ses passions
obvladati svoj strah surmonter sa peur
obvladati tehniko s'assimiler la technique, acquérir des connaissances techniques

obžalovánje regret; compunction

obžalovánja vreden regrettable, deplorable, pitiable
z obžalovánjem with regret, regretfully
na moje obžalovánje to my regret
vsega obžalovánja je vredno it is much to be regretted
z obžalovánjem slišati to hear with regret
z obžalovánjem mislim na svoja mlada leta I recall my youth with regret
odkloniti z največjim obžalovánjem to decline with much regret (ali with many regrets)
na svoje veliko obžalovánje moram odkloniti I have to refuse with much regret
izraziti svoje obžalovánje to express one's regret

obžalováti to regret; to be sorry (for) to repent, to rue; to deplore

obžalujem, da ti ne morem pomagati I'm sorry I can't help you
obžalujem svoje napake I regret my mistakes
prej ali slej bo to obžaloval he will rue it sooner or later
treba je obžalováti, da... it is to be regretted that...
ne obžalováti to have no regrets
bridko boš to obžaloval! you'll be really sorry for this!, you'll bitterly regret this!
ničesar nimam obžalováti I have nothing to be sorry for
obžaloval je svojo nehvaležnost he repented (ali felt remorseful for) his ingratitude
obžalováti svoje besede to regret (ali to repent) one's words
kmalu bo to obžaloval he will soon regret it
obžalujem, da sem to storil (arhaično) I am sorry I did it

obžalováti regretter, déplorer, être désolé (ali navré) de; se repentir

to boste obžalovali! vous le regretterez!
obžalovati izgubo prijatelja déplorer la perte d'un ami
obžalovati svoje slabo vedenje se repentir de sa mauvaise conduite
obžalujemo, da ne moremo sprejeti vaše ponudbe nous regrettons (ali nous sommes au regret) de ne pouvoir accepter votre offre

oc-cultō -āre -āvī -ātum (frequ. k occulere)

1. skri(va)ti, zakri(va)ti: noli avorsari neque te occultassis (= occultaveris) mihi Pl., o. lacertos V., gladium veste Cu., boves silvis O., se tugurio S., se silvis L., se ramis T., se latebris Ci., se post montem C., quae in terrā occultaverant C.; med.: stellae tum occultantur (se skrivajo), tum aperiuntur Ci.

2. metaf. skri(va)ti, prikri(va)ti, zatajiti (zatajevati), pritajiti (pritajevati), imeti skrito: Sen. rh. idr., facinus, gaudium, sententiam Ci., neminem (= nullius nomen) Ci., voluntatem N., inceptum suum S., consilium, fugam C., magistratus, quae visa sunt (svoje ukrepe), occultant, quaeque esse ex usu iudicaverunt, multitudini produnt C., occultare et dissimulare adpetitum voluptatis Ci., occultare et abdere T.; z inf.: res … quam occultabam tibi dicere Pl. — Od tod adv. komp. occultātius (iz adj. pt. pf.) bolj naskrivaj (skrivoma): aliquem veneno o. petere Aur. manj pozornost vzbujajoče.