Franja

obvéza med vendaje (za rane) ; venda f

mavčna obveza vendaje m escayolado
zasilna obveza vendaje de urgencia (ali provisional)
namestiti (sneti) obvezo aplicar (quitar) un vendaje; (= obveznost) obligación f; compromiso m
prevzeti obvezo contraer una obligación
izpolniti svoje obveze cumplir sus obligaciones
ne izpolniti svojih obveza faltar a (ali no cumplir) sus obligaciones

obvéznost obligation ženski spol , engagement moški spol

pogodbena obveznost engagement contractuel
šolska obveznost scolarité ženski spol obligatoire, enseignement moški spol obtigatoire, obligation scolaire
vojaška obveznost service moški spol militaire obligatoire
prevzeti obveznost assumer (ali contracter) une obligation, prendre un engagement
izpolniti obveznost s'acquitter d'une obligation, remplir une obligation
izpolniti svoje obveznosti remplir ses obligations, remplir (ali respecter) ses engagements
ne izpolniti svojih obveznosti manquer à ses engagements
(denarno) poravnati svoje obveznosti faire honneur (ali faire face) à ses obligations
naložiti obveznost komu imposer une obligation à quelqu'un

obvéznost obligación f ; compromiso m

šolska obveznost escólaridad f obligatoria, enseñanza f obligatoria
vojaška obveznost servicio m militar obligatorio
prevzeti obveznost contraer una obligación (ali un compromiso)
izpolniti svoje obveznosti cumplir sus obligaciones (ali compromisos)
ne izpolniti svojih obveznosti faltar a (ali no cumplir) sus obligaciones (ali compromisos)

obvládati to master; to be master of; to gain the mastery over; to be in command of; to command; to become master of

obvládati (kak) jezik to master a language
obvládati sovražnika to get the better of an enemy
on dobro obvlada ta predmet he is fully acquainted with this subject
obvládati angleščino to have a (good) command of English, to be proficient in English
obvládati se to control oneself, to be in control of oneself, to contain oneself, to restrain oneself
obvládati svoje strasti to control one's feelings
znati se dobro obvládati to have oneself well in hand

obvládati dominer, être maître de quelque chose; posséder quelque chose; maîtriser, dompter

obvladati se se dominer, se contenir, se maîtriser, être maître de soi
obvladati svoja nagnjenja se surmonter, se vaincre
obvladati svojo jezo maîtriser (ali réprimer) sa colére
obvladati do potankosti connaître à fond (ali dans tous les détails)
obvladati jezik posséder (ali connaître) une langue
znati se obvladati savoir se dominer (ali se maîtriser); (orožje, pero) savoir bien manier
obvladati samega sebe, svoja čustva se gouverner, se dominer
obvladati svoj srd, svoje nagone dominer sa colére, ses instincts
obvladati svoje strasti dompter ses passions
obvladati svoj strah surmonter sa peur
obvladati tehniko s'assimiler la technique, acquérir des connaissances techniques

obžalovánje regret; compunction

obžalovánja vreden regrettable, deplorable, pitiable
z obžalovánjem with regret, regretfully
na moje obžalovánje to my regret
vsega obžalovánja je vredno it is much to be regretted
z obžalovánjem slišati to hear with regret
z obžalovánjem mislim na svoja mlada leta I recall my youth with regret
odkloniti z največjim obžalovánjem to decline with much regret (ali with many regrets)
na svoje veliko obžalovánje moram odkloniti I have to refuse with much regret
izraziti svoje obžalovánje to express one's regret

obžalováti to regret; to be sorry (for) to repent, to rue; to deplore

obžalujem, da ti ne morem pomagati I'm sorry I can't help you
obžalujem svoje napake I regret my mistakes
prej ali slej bo to obžaloval he will rue it sooner or later
treba je obžalováti, da... it is to be regretted that...
ne obžalováti to have no regrets
bridko boš to obžaloval! you'll be really sorry for this!, you'll bitterly regret this!
ničesar nimam obžalováti I have nothing to be sorry for
obžaloval je svojo nehvaležnost he repented (ali felt remorseful for) his ingratitude
obžalováti svoje besede to regret (ali to repent) one's words
kmalu bo to obžaloval he will soon regret it
obžalujem, da sem to storil (arhaično) I am sorry I did it

obžalováti regretter, déplorer, être désolé (ali navré) de; se repentir

to boste obžalovali! vous le regretterez!
obžalovati izgubo prijatelja déplorer la perte d'un ami
obžalovati svoje slabo vedenje se repentir de sa mauvaise conduite
obžalujemo, da ne moremo sprejeti vaše ponudbe nous regrettons (ali nous sommes au regret) de ne pouvoir accepter votre offre

oc-cultō -āre -āvī -ātum (frequ. k occulere)

1. skri(va)ti, zakri(va)ti: noli avorsari neque te occultassis (= occultaveris) mihi Pl., o. lacertos V., gladium veste Cu., boves silvis O., se tugurio S., se silvis L., se ramis T., se latebris Ci., se post montem C., quae in terrā occultaverant C.; med.: stellae tum occultantur (se skrivajo), tum aperiuntur Ci.

2. metaf. skri(va)ti, prikri(va)ti, zatajiti (zatajevati), pritajiti (pritajevati), imeti skrito: Sen. rh. idr., facinus, gaudium, sententiam Ci., neminem (= nullius nomen) Ci., voluntatem N., inceptum suum S., consilium, fugam C., magistratus, quae visa sunt (svoje ukrepe), occultant, quaeque esse ex usu iudicaverunt, multitudini produnt C., occultare et dissimulare adpetitum voluptatis Ci., occultare et abdere T.; z inf.: res … quam occultabam tibi dicere Pl. — Od tod adv. komp. occultātius (iz adj. pt. pf.) bolj naskrivaj (skrivoma): aliquem veneno o. petere Aur. manj pozornost vzbujajoče.

occupation [ɔküpasjɔ̃] féminin zasedba, okupacija; zaposlitev, opravilo, delovno mesto

l'Occupation nemška okupacija Francije (1940-1945)
occupation principale, accessoire glavna, stranska zaposlitev
armée féminin, autorité féminin, zone féminin d'occupation okupacijska vojska, oblast, cona
frais masculin pluriel d'occupation okupacijski stroški
grève féminin avec occupation des locaux stavka z zasedbo (delovnih) prostorov
vaquer à ses occupations opravljati svoja opravila, svoje delo

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

2. metaf.
a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.

očí eyes pl; (vid) eyesight

med štirimi očmi in private, face to face
pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
barva očí colour of the eyes
velike in okrogle očí saucer eyes
plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
prav pred njenimi očmi before her very eyes
slabe očí weak eyes
z odprtimi očmi with open eyes
ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
to bíje v očí it offends the eye
to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
gledati smrti v očí to look death in the face
gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
očí si izjokati to cry one's eyes out
očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
mencati, meti si očí to rub one's eyes
napenjati očí to strain one's eyes
izgini mi izpred očí! get out of my sight!
nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
premeriti koga z očmi to eye from head to foot
to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
pasti očí na čem to feast one's eyes on something
pokvariti si očí to spoil one's eyes
povesiti očí to look down
v očí mi je padlo it struck me
ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
očí si treti to rub one's eyes
upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
očí se mi solzé my eyes are running
kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
vreči očí na to have an eye for
z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
zapreti očí to close one's eyes
preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind

od (krajevno) de , (časovno) de, desde, a partir de ; (vzrok) de, por

od Ljubljane do Zagreba de (ali desde) Ljubljana hasta (ali a) Zagreb
od mesta do mesta de ciudad en ciudad
od časa do časa de tiempo en tiempo
od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
od zdaj naprej desde ahora, de ahora en adelante
od torka do petka de martes a viernes, desde el martes hasta el viernes
odprto od 9-ih do 12-ih abierto de nueve a doce
od mladosti desde la juventud
od zgoraj navzdol de arriba abajo
eden od nas uno de nosotros
spremljan od svoje družine acompañado de su familia
od (s strani) mojega prijatelja de (parte de) mi amigo
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
jokati od veselja llorar de gozo
ločiti se eden od drugega separarse (uno de otro)
posloviti se od svojih despedirse de los suyos
pozdravite ga od mene! ¡salúdele de mi parte!
prihajam od očeta vengo de casa de mi padre
umreti od žeje morir de sed
zboleti od tolikega dela ponerse enfermo de tanto trabajar

odbíti repousser, refouler ; (odkloniti) refuser ; (odbraniti pri mečevanju) rabattre ; (odšteti) déduire, décompter ; fizika (svetlobo, zvok) réfléchir, refléter, renvoyer, (se) répercuter , (toploto) réverbérer

osorno koga odbiti repousser quelqu'un avec brusquerie
gladko odbiti refuser tout net
odbiti prošnjo refuser (ali repousser) une demande
odbiti napad, sovražnika refouler (ali repousser, rejeter) une attaque, l'ennemi
odbiti udarec parer le coup
odbiti žogo proti tlem (pri tenisu) rabattre la balle (au tennis)
odbiti svoje stroške déduire ses frais
elektroni se odbijajo les électrons se repoussent
zid odbija zvok le mur répercute le son
zidovi odbijajo sončno toploto les murs réverbérent la chaleur solaire
odbiti se (se) répercuter; rebondir, ricocher
kamen se je odbil od zidu la pierre a ricoché sur le mur
žoga se je odbila la balle a rebondi
ura je odbila 5 l'horloge a sonné le coup de 5 heures
ko ura odbije deset au coup de dix heures

oderuški pridevnik
1. (pretirano drag) ▸ uzsoraStarejši ljudje se gotovo spominjajo propada mnogih kmetij zaradi oderuških obresti privatnih posojilničarjev. ▸ Az idősebbek bizonyára emlékeznek, miként ment tönkre számos parasztgazdaság a magánhitelezők uzsorakamatai miatt.

2. (ki svoje storitve drago zaračuna) ▸ uzsorás

odkríti (kar je pokrito) to uncover; (streho) to unroof; (izum) to invent; to discover; (razkriti) to disclose; (ležišče rude) to locate; (opaziti) to find out, to become aware; (skrivnost) to reveal, to disclose; to detect, to lay open, to descry

odkríti goljufijo, sleparijo to show up a fraud
odkríti se to raise one's hat, to take off one's hat (oziroma cap), to bare one's head, to doff one's hat
odkríti komu svoje srce to open one's heart to someone
odkríti se komu to take one's hat off to someone

odkríti découvrir, mettre à jour; déceler, démasquer; dépister, détecter, dévoiler, révéler

odkriti streho, kozico découvrir le toit, la casserole
odkriti posteljo défaire le lit; (spomenik, poslopje) inaugurer
odkriti komu svoje srce, svoja čustva dévoiler son cœur, ses sentiments à quelqu'un
odkriti skrivnost, spletko, zaklad déceler (ali découvrir) un secret, une intrigue, un trésor
odkriti škandal, zaroto, zločin découvrir (ali dévoiler) un scandale, un complot, un crime
odkriti svoje tajne (figurativno) démasquer ses batteries, s'ouvrir à quelqu'un
odkriti bolezen dépister une maladie
odkriti kip dévoiler une statue
odkriti se se découvrir devant quelqu'un, donner un coup de chapeau
odkriti se komu (figurativno) se confier à quelqu'un, ouvrir son cœur à quelqu'un

odkríti descubrlr; destapar ; (streho) destejar

odkriti posteljo disponer la cama (za ležanje para acostarse); (spomenik) inaugurar, descubrir; fig revelar, divulgar
odkriti komu svoje srcé abrir (ali descubrir) su pecho a alg, sincerarse a alg
odkriti se descubrirse (pred kom ante a alg), quitarse el sombrero
ne se odkriti no descubrirse, permanecer cubierto
odkriti se komu (fig) confiar a alg su íntimo sentir, desahogarse con alg

odločno [ó] entschlossen, entschieden, urejati zadeve: zügig
odločno poseči vmes ein Machtwort sprechen
odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
odločno zavračati kaj (etwas) weit von sich weisen
odločno se upreti čemu (einer Sache) Einhalt gebieten