Franja

terja|ti¹ [é] (-m) izterjati denar: fordern, einfordern; pokorščino ipd. od koga: fordern (von), verlangen (von), (jemandem etwas) abverlangen; pozornost ipd.: in Anspruch nehmen, Anspruch erheben auf
terjati nazaj rückfordern, zurückfordern

there [ðɛ́ə]

1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!

there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!

Thyestēs -ae in -is, m (Θυέστης) Tiést, Pelop(s)ov sin, Atrejev brat, oče Ajgista (ta se je rodil kot plod Tiestovega krvoskrunskega razmerja s hčerjo Pelopejo). Atrej je Tiesta pregnal, ker mu je zapeljal soprogo, a kmalu ga je poklical nazaj in mu postregel z mesom njegovih sinov, Tantala in Plejstena. Naposled je Atreja ubil Ajgist: Pl., Ci., Varr., O., H., Lucan., Pers., Ap., Hyg. — Od tod adj. Thyestēus 3 (Θυέστειος) Tiéstov, tiéstski, tiéstovski, tiestéjski: mensae O., preces H. kletve, exsecratio Ci.; patron. Thyestiadēs -ae, m (Θυεστιάδης) Tiestiád = Tiestov sin = Ajgist: O., Cl.

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tjà, tjàkaj (de ce côté-)là, là-bas, y, à cet endroit-là

do tja jusque-là
tja čez par-dessus
tja grede à l'aller, en y allant
tja in nazaj aller et retour

tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil

bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
el buen tono bonton, lepo vedenje
de gran tono odličen, fin
a este tono na ta način
baile de gran tono gala ples
reunión de tono odlična družba
dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
darse tono važnega se delati, bahati se
darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
no es de tono ne spodobi se
estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
mudar de tono spremeniti ton
poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
subir(se) de tono močnejše strune ubrati

tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
tourner le bouton prižgati luč
tourner bride (figuré) presedlati
tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
tourner un compliment napraviti (lep) poklon
tourner une difficulté izogniti se težavi
tourner une loi obiti zakon
tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
tourner l'ennemi obiti sovražnika
tourner un film vrteti, snemati film
faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
tourner une sauce (krožno) mešati omako
tourner les souliers pošvedrati čevlje
tourner les talons peté pokazati, popihati jo
tourner la tête pogledati nazaj
tourner tout en mal vse v slabo obrniti
tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
il tourne cœur srce je adut
la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
le temps tourne au froid vreme postaja hladno
le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
cela tournera à son honneur to mu bo v čast
tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
la tête me tourne v glavi se mi vrti
tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
(populaire) tourner de l'œil omedleti
tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
tourner à vide (automobilisme) teči prazen
j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)

trace³ [tréis] prehodni glagol
slediti, iti po sledi (osebe, živali), zasledovati; raziskovati, odkriti, najti, zaslediti, ugotoviti; zaznati, opaziti, najti sledove ali znake (česa); (za)beležiti

to trace the cause of a disease ugotoviti vzrok bolezni; (tudi trace out) narisati, skicirati; tehnično (tudi trace over) prerisati (skozi papir), kopirati
to trace back iti po sledovih nazaj (to do), zasledovati nazaj
to trace out poiskati, najti, odkriti
neprehodni glagol
hoditi, iti, zaslediti se

the earliest form cannot trace back earlier than the sixth ceutury najzgodnejša oblika se da zaslediti šele v 6. stoletju

trāgula¹ -ae, f (najbrž kelt. beseda) trágula, „vlečno kopje“, kopje keltskih in iber(ij)skih plemen (z metalnim jermenom, s katerim so ga potegnili nazaj): Luc. ap. Fest., Varr., S. ap. Non., C., L., Auct. b. Hisp., Sil., Val. Max., Gell.; pren.: tragulam inicere in aliquem Pl. uporabiti (uporabljati) zvijačo, rovariti, spletkariti; tragulam decīdere (gl. decīdō) Pl.

transportira|ti (-m) befördern (gor hinaufbefördern, naprej weiterbefördern, nazaj zurückbefördern), transportieren; z letalom: fliegen (tja hinfliegen, nazaj zurückfliegen, ven herausfliegen); tehnika fördern

trip¹ [trip]

1. samostalnik
kratko potovanje, izlet; krajša vožnja po morju; hiter, okreten korak, drobnenje, skakljanje; ženski korak, stopicanje; podstavljanje noge; spodrsljaj
(tudi figurativno) napačen korak; zmota, napaka, pomota, zabloda; (o ribah) ulov(ek), lovina (med vožnjo)
množina redne vožnje (parnika itd.)

a cheap trip izlet po znižani voznini, ceni
maiden trip prva vožnja (ladje)
a round trip krožno potovanje, potovanje tja in nazaj

2. pridevnik
izletniški
tehnično sprožilen

trocken suh; Klima: sušen; figurativ suhoparen; Wein: suh; trocken sein biti suh, Alkoholiker: vzdržati brez pijače; trocken rasieren briti na suho (z električnim brivnikom); trockene Destillation Chemie suha destilacija; trockener Husten suh kašelj; trockene Kälte suh mraz; trockenen Auges brez solze, hladno; trockenen Fußes ne da bi si zmočil noge; auf dem trockenen sitzen figurativ biti suh (brez denarja); ne vedeti ne naprej ne nazaj; ironisch sedeti pred praznim kozarcem; im Trockenen na suhem, figurativ na varnem; seine Schäfchen ins Trockene bringen okoristiti se (na tuj račun)

udar|ec¹ moški spol (-ca …) z zamahom: der Schlag (karate Karateschlag, na boben Paukenschlag, Trommelschlag, navzdol pri boksu Hammerschlag, nazaj Rückschlag, s kladivom Hammerschlag, s kopitom Hufschlag, s sekiro Axtschlag, v tilnik Genickschlag, Nackenschlag); (sunek) z roko, nogo, s palico, sabljo, z bičem: der Hieb (boksarski Boxhieb, s kljunom Schnabelhieb, s palico Stockhieb, s pestjo Fausthieb, s sabljo Säbelhieb, z bičem Geißelhieb, Peitschenhieb, z mečem Schwerthieb); (rahel sunek) der Puff, s prsti: der Klaps, po nosu: der Stüber, Nasenstüber; šport s pestjo: der Haken (navzgor der Aufwärtshaken, v brado Kinnhaken); der Stoß (dinamični Entfaltungsstoß, kazenski šport Strafstoß, toka Stromstoß)
udarec v prazno ein Schlag ins Leere, ein Schlag ins Wasser, der Fehlschlag
povračilni udarec der Vergeltungsschlag
smrtni udarec der Todesstoß
udarec usode der Schicksalsschlag
udarec v želodec Magenstoß, Magenschlag, šport Magenhaken
… udarca Stoß-, Schlag-
(smer die Stoßrichtung)
roka za udarce die Schlaghand
parirati udarec einen Hieb auffangen
izmenjava udarcev der Schlagabtausch
serija udarcev die Schlagserie
zadati udarec einen Schlag landen
zadati zadnji udarec den letzten Stoß geben
zadajati/sprejemati udarce Hiebe versetzen/beziehen
udarec je zadel figurativno der Hieb sitzt
občutljiv za udarce stoßempfindlich
odporen proti udarcem stoßfest
varen pred udarci stoßsicher
zavarovan pred udarci stoßgesichert

udárec coup moški spol , heurt moški spol , choc moški spol , (s palico) coup de bâton , (s pestjo) coup de poing , (z roko) tape ženski spol , (klofuta) familiarno claque ženski spol

mojstrski udarec coup de maître
udarec nazaj coup en arrière, choc en retour
nizki udarec (boks) coup bas
milostni, poslednji udarec coup de grâce
smrtni udarec coup mortel
udarci usode coups (ali injures ženski spol množine) du sort
udarec z bičem coup de fouet
udarec v brado (boks) crochet moški spol à la mâchoire, uppercut moški spol
udarec s kijem coup de massue
udarec z mečem coup d'épée
udarec s sabljo coup de sabre
udarec s šapo coup de patte
udarec s šibo coup de verge (ali de baguette); (zaušnica) soufflet moški spol, gifle ženski spol, familiarno mornifle ženski spol, calotte ženski spol, claque ženski spol, taloche ženski spol, torgnole ženski spol
udarec za udarcem coup sur coup
z enim udarcem d'un (seul) coup
pobiti dve muhi z enim udarcem (figurativno) faire d'une pierre deux coups, faire coup double

udari|ti¹ (-m) udarjati/tolči

1. koga (jemandem) einen Schlag/Hieb/Stoß versetzen, schlagen
koga udari ti po prstih (jemandem) auf die Finger klopfen
udariti koga po glavi s čim (jemandem etwas) um die Ohren schlagen
udariti koga do krvi (jemanden) blutig schlagen
udariti nazaj zurückschlagen

2. na kaj, po čem ipd.: schlagen, hauen, dreschen (auf/gegen); (po mizi auf den Tisch hauen, po vratih gegen die Tür schlagen)
udariti skupaj [aufeinanderschlagen] aufeinander schlagen, [gegeneinanderschlagen] gegeneinander schlagen, roki: zusammenschlagen
udariti pečat čemu (einer Sache) ein Siegel aufdrücken
udariti na dan auf den Plan treten
udariti na strune in die Saiten greifen/hauen
udariti s pestjo po mizi mit der Faust auf den Tisch schlagen
udariti v glavo in den Kopf steigen
udariti v nos in die Nase steigen
udariti v obraz ins Gesicht steigen/schlagen
udariti v roko zuschlagen
kri udari človeku v glavo das Blut steigt in den Kopf/ins Gesicht
strela udari der Blitz schlägt ein

udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

udáriti ob to strike against, to bump against
nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
rahlo udáriti to tap, to dab
udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
udaril me je v obraz he struck me in the face
udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
udáriti po prstih to rap
udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
on je prvi udaril he was the first to strike
strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
ura je ravno udarila dve it has just struck two
kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
udáriti takt to beat (the) time
udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
s pestjo je udaril po mizi he pounded the table

ugovárjati to object, to make an objection; to contradict; to gainsay; to raise objections; to protest

ugovárjati čemu to make (ali to raise) objections to something; (nazaj odgovarjati) to talk back
ne ugovárjati to have no objections
nimamo kaj ugovárjati, da on odpotuje v X. we have no objection to his leaving for X.
ugovarjal je mojemu nasvetu he protested against my advice

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

úm reason, intellect, intelligence; sense; understanding; mind; brains pl; wit

človek ostrega úma a man of sharp intellect
brez úma out of one's senses, out of one's (right) mind
omračen úm clouded mind
je bistrega úma he is quick-witted, he is bright
bil je največji úm svojega časa he was the greatest intellect of his time
ves iz úma je he is out of his wits (ali out of his mind)
úm se mu je omračil he is mentally deranged, he is out of his senses, his mind is unhinged, he has lost his reason, he has gone mad
kaj ti pade na úm! what an absurd idea!
ne pade mi na úm, da bi to naredil I am not so stupid as to do it
ni ji prišlo na úm, da bi zaprla plin she had not the sense to turn off the gas
priti na úm komu to enter someone's mind
prišlo mi je na úm, da... I was struck by the idea that..., it occurred to me that...
priti nazaj na um to recur (ali to come back) to mind