Franja

convena -ae, m f (convenīre) sestajajoč(a) se, shajajoč(a) se, stekajoč(a) se: qui amantīs unā inter se facerem convenas Pl. da se sestajata zaljubljenca, c. undique multitudo Amm.; večinoma kot subst. pl. convenae -ārum, m prišleki, zbranci, pribežniki, begunci, z vseh strani privrelo ljudstvo: pastores et convenas congregare Ci., Romani convenae olim sine patria, parentibus S. fr., maiores nostri, convenae pastoresque L., illa pastorum convenarumque plebs, transfuga ex suis populis L. — Kot nom. propr. Convenae -ārum, m Konven(c)i, „Zbranci“, ljudstvo v Akvitaniji ob vznožju Pirenejev in obeh bregovih reke Garumne. Sprva je prebivalo v gozdovih in razgrajalo po okolici; na Pompejevo povelje pa se je moralo združiti v občino, mesto (zdaj St. Bertrand-de-Cominges): Plin., Hier.

Coōs -ī ali Cōs, gen., acc. in abl. Cō, klas. le Cous -ī, f (Κόως, Κῶς, zdaj Kos, tur. Istanköi, Stanko = εἰς τὰν Κῶ) Kos, gen. Kosa,

1. dorski otok v Sporadih ob karski obali (z istoimenskim mestom, roj. krajem slovitega zdravnika Hipokrata in elegika Filete [Philētās]), znan po vinu, škrlatu in svili: Ci. ep., L., Cu., Q., T. idr. Od tod adj. Cōus 3 (Κῷος) koški, s (iz) Kosa: Lucan., vinum Ca., uva, amphorae Plin., insula Varr., Venus Ci. (Apelova Anadiomena, ki je stala v Eskulapovem svetišču v mestu Kosu), od tod artifex Cous (= Apelles, ki pa ni bil Košan) O.; Coa quinqueremis L., Cous poëta O. = Cous Philetas Pr., femina Tib., Coa vestis Tib., Pr. tunika iz (prosojne) svilene tančice = Coae textura Minervae Pr., Coae purpureae H., conchylia Coa Iuv., faecula Coa H. zdravilna sol iz koškega vina, senior Cous (= Hippocrates) Marc. Kot subst.
a) Cōum -ī, n (sc. vinum) koško vino, kosovec: Pers., albo non sine Coo (= τὸλευκόκῳον) H.
b) Cōī -ōrum, m Košani, preb. Kosa: Ci.
c) Cōa -ōrum, n (Κῷα ἱμάτια) koška oblačila (iz prosojne tančice): Cois tibi paene videre est ut nudam H., sive erit in Cois, Coa decere puta O.

2. v obl. Coōs, mesto na otoku Kalimni: Plin.

Cōpae -ārum, f (Κῶπαι) Kope, mesto v severni Beotiji: Plin. Od tod adj. Cōpāïs -idis, f (Κωπαΐς) kopska: Copais palus L. Kopsko jezero severno od kopskega mesta.

Cophēs² -ētis, pa tudi Cophēn -ēnis, acc. Cophēta in Cophēn, m Kofet, Kofen,

1. pritok Inda med Indijo in Ariano: Mel., Plin.

2. reka in mesto pri Arahoziji: Plin.

coprire^*

A) v. tr. (pres. cōpro)

1. kriti, pokriti, prekrivati:
coprire la pentola pokriti lonec
coprire una casa prekriti streho

2. zavarovati, zaščititi:
coprire qcn. alle spalle komu varovati hrbet

3. pren. prikriti; prikrivati:
coprire un'azione disonesta prikriti nepošteno dejanje

4. pren. poravnati; zajamčiti, pokriti:
coprire il fabbisogno pokriti potrebe
coprire le spese poravnati stroške

5. opraviti, opravljati; zasesti, zasedati:
coprire un posto zasesti mesto
coprire una carica opravljati funkcijo

6. pren. preteči, prehoditi:
coprire un percorso preteči razdaljo

7. pren. zasuti, obsipati:
coprire di baci obsipati s poljubi
coprire di botte prebutati, premlatiti

B) ➞ coprirsi v. rifl. (pres. mi cōpro)

1. pokriti se; obleči, oblačiti se:
coprirsi bene contro il freddo toplo se obleči, dobro se zavarovati pred mrazom

2. braniti se, zavarovati se

3. pren.
coprirsi di gloria s slavo se ovenčati
coprirsi di rossore zardeti

4. prekriti se; napolniti se:
coprirsi di muffa prekriti se s plesnijo

Coptos -ī, f (Κοπτός aliΚοπτώ) Kopt, mesto v gornjem Egiptu ob Nilu: Plin., Iuv., Amm., Vop. (tu se dobi acc. Copten). Od tod adj.

1. Coptis -idis, f (Κοπτίς) kopška: arena Plin.

2. Coptītēs -ae, m (Κοπτίτης) kopški: nomos (z glavnim mestom Koptom) Plin.

3. Copticus 3 koptovski = egiptovski: adyta Ap.

Coracēsium -iī, n Koracezij, mesto ob kilikijsko-pamfilijski meji: L., Plin.; v isti pokrajini mons Coracēsius Koracezijska gora: Plin.

Corbiō -ōnis Korbion,

1. kot masc. rimski priimek, poseb. Hortensius Corbio Hortenzij Korbion, vnuk slovitega govornika Kvinta Hortenzija Hortala: Val. Max.

2. kot fem.
a) ekvovsko mesto blizu Anagnije ob severni strani Algida: L.
b) svesetansko mesto v tarakonski Hispaniji pri današnji Bergi (Berga): L.

Corduba -ae, f Korduba (zdaj Córdova, tudi Cordova), veliko in slovito mesto v betski Hispaniji ob Betisu, roj. kraj starejšega in mlajšega Seneke in pesnika Lukana: Ci., C. idr. Od tod adj. Cordubēnsis -e kordubski, iz Kordube, v Kordubi: Auct. b. Alx., Plin.; subst. Cordubēnsēs -ium, m Kordubci, preb. Kordube: Auct. b. Alx.

Corfīnium -iī, n Korfinij, glavno peligensko mesto v Samniju: Ci. ep., C. idr. Od tod adj.
a) Corfīniēnsis -e korfinijski, v Korfiniju: clementia Ci. = Cezarjeva, izkazana korfinijskemu mestu, exspectatio Ci. korfinijskih dogodkov; kot subst. Corfīniēnsēs -ium, m Korfinijci, preb. Korfinija: Plin.
b) Corfīnius 3 korfinijski: ager Front.

Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

I. adj.

1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.

Coriolī -ōrum, n Korioli, volskovsko mesto v Laciju: L. Od tod adj. Coriolānus 3 koriolski: res L.; subst. Coriolānī -ōrum, m Koriolci, preb. Koriolov: L., Plin. — Kot priimek Gaja (po drugih Gneja) Marcija, ki je l. 494 razdejal Koriole Coriolānus -ī, m Koriolan, Koriolski: Ci., L. idr.

Corniculum -ī, n Kornikul, staro lacijsko mesto severno od Tibura: L., Plin., Fl. Od tod adj. Corniculānus 3 kornikulski, iz Kornikula: Aur., captiva L.; kot subst. Corniculāna -ae, f Kornikulanka: O.

coronado kronan, venčan

testa coronada kronana glava, vladar
coronada villa mesto Madrid

Corōnē -ēs, f (Κορώνη) Korona, mesto v Meseniji ob Mesenijskem zalivu (zdaj Koróni): L., Plin. Od tod adj. Corōnaeus 3 (Κορωναῖος) koronski: sinus Plin.

Corōnēa -ae, f (Κορώνεια) Koroneja, mesto v Beotiji, znano po bitkah l. 447 in 394: N., L., Plin. — Od tod
a) subst. Corōnaeī -ōrum, m (Κορωναῖοι) Koronejci, preb. Koroneje: L.
b) adj. Corōnēnsis -e koronejski: ager L. = Corōnēus 3 (Κορονεῖος): ager L.

Cortōna -ae, f Kortona, mesto v Etruriji, severozahodno od Trazimenskega jezera: L., Plin. Od tod adj. Cortōnēnsis -e kortonski, pri Kortoni: montes L.; kot subst. Cortōnēnsēs -ium, m Kortonci, preb. Kortone: L., Plin.

Cortuōsa -ae, f Kortuoza, mesto v Etruriji: L.

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

Corylēnus -ī, f (Κορυληνός) Korilen, mesto v Eolidi: L.