Franja

corsa f

1. tek; tekanje:
a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj

2. šport tek; dirka:
corsa a ostacoli tek z ovirami
corsa di cavalli konjska dirka
cavallo da corsa dirkalni konj
corsa automobilistica avtomobilska dirka

3. pl. konjske dirke

4. pren.
corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
corsa agli armamenti oboroževalna tekma

5. vožnja:
la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
perdere la corsa zamuditi vlak

6. voj.
guerra di corsa gusarsko vojskovanje

corso m

1. tek; tok:
il corso di un fiume rečni tok
il corso del sangue krvni obtok, krvotok
corso d'acqua reka

2. navt. plovba:
capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe

3. sprevod; obhod:
corso mascherato sprevod mask

4. korzo

5. pot; tek; potek:
nel corso dei secoli v stoletjih
nel corso di v; med
lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
in corso di stampa v tisku
dare corso a qcs. začeti
la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih

6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
fuori corso absolvent, absolventka

7. učbenik

8. ekon. tečaj; kurz:
fuori corso zunaj prometa, neveljaven
corso forzoso prisilni tečaj

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

cōsa f

1. stvar, reč:
cosa da mangiare jestvina, živilo
per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
per prima cosa najprej; kot prvo
sopra ogni cosa nadvse
credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
una cosa di tre ore približno tri ure
avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
fra le altre cose med drugim
le cose menstruacija
la cosa pubblica država

2. stvar; predmet:
cose di grande valore dragocenosti
le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
le proprie cose oprava, imetje

3. pog. onè (ženska oseba)

4. stvar; zadeva; dogodek:
le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
è cosa fatta zadeva je rešena
cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
sono cose che capitano tudi to se dogaja

5. beseda; izjava:
dire cose di fuoco izreči hude besede
tante cose! vse najboljše! čestitamo!

6. problem; posel; zadeva:
interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

7. (v funkciji raznih zaimkov)
una cosa nuova nekaj novega
questa cosa to
nessuna cosa nič
qualunque cosa karkoli
facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
che cosa fai? kaj delaš?
cosa dici! česa mi ne poveš!
cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno

Cosȳra (O., Plin) in Cossȳra (Sil.) ali Cos(s)ūra (Mel.) -ae, f (Κόσσυρα) Kozira, Kosira, Kozura, Kosura, otoček med Sicilijo in Afriko (zdaj Pantelleria).

cotiser [kɔtize] verbe intransitif plačati članarino

se cotiser zbrati med seboj denar za kak skupen izdatek
ses amis se sont cotisés pour lui offrir un cadeau d'anniversaire njegovi prijatelji so zbrali med seboj denar, da so mu poklonili darilo za rojstni dan
(familier) as-tu cotisé pour le cadeau? si (že) prispeval za darilo?

cours [kur] masculin tek, potek; tok; struga; korzo, sprehajališče, promenada, aleja; kurz, tečaj, predavanje; učbenik; obtok, veljavnost; commerce tečaj, notiranje, cena; krožni tek, (krvni) obtok

au cours de v teku, commerce po tečaju
dans le cours de l'année v teku leta
en cours de construction v gradnji
en cours de route spotoma, med potjo
au, de long cours (marine) daleč
cours d'adultes tečaj za odrasle
cours de langue française tečaj francoskega jezika
cours de(s) change(s) menjalni tečaj
cours par correspondance dopisni tečaj
cours d'eau vodni tok
cours de la guerre potek vojne
cours de l'intérêt obrestna mera
cours du jour dnevni tečaj
cours d'ouverture, de clôture začetni, zaključni tečaj
cours de vacances počitniški tečaj
baisse féminin, chute féminin, fluctuations féminin pluriel, cote féminin des cours nazadovanje, padec, nihanje, kotiranje tečajev
salle féminin de cours predavalnica
travaux masculin pluriel en cours dela v teku
ses mensonges n'ont plus cours ici njegove laži se tu ne obnesejo več
avoir cours biti veljaven, v rabi
cette monnaie n'a plus cours ta denar (kovanec) ni več v veljavi
avoir, suivre son cours iti svojo pot
l'affaire suit son cours zadeva gre svojo pot
donner, laisser libre cours à quelque chose dati čemu prosto pot
être en cours biti v teku
faire des cours predavati
faire son cours de droit študirati pravo
les cours montent, baissent, se maintiennent tečaji se dvigajo, padajo, so trdni
prendre cours postati moda
suivre un cours obiskovati predavanje, tečaj
sécher les cours »špricati« predavanja

course¹ [kɔ:s] samostalnik
tek, potek, postopek; proga, pot, smer; krožek, študij, tečaj; plast; dirkališče; golfišče; korito; kariera
množina menstruacija

main course glavno jadro
fore course sprednje jadro
in the course of med, v teku
in course of time sčasoma
in due course v določenem času, pravočasno
it is a matter of course to se samo ob sebi razume
of course seveda, vsekakor, naravno
course of law sodni postopek
in the course of nature po naravnem zakonu
course of action postopek
to follow (ali pursue) a course of action iti za določenim ciljem
to steer a course pluti v določeni smeri
to stay the course vztrajati do konca, ne popustiti
to take (ali run) one's own course iti svojo pot
to take a course for s.th. ukreniti kaj
words of course navadna fraza
course of treatment zdravljenje

Crāthis -idis, acc. -im, abl. -ī in -ide, m (Κρᾶϑις) Kratid, mejna reka med Lukanijo in Brutijskim (zdaj Crati): O., Plin.

credo [krédo] (-a) m lat.

1. rel. credo:
pren. priti med umetnike kot Pilat v credo diventare, farsi artista per caso

2. pren. credo (estetico, politico e sim.)

cresta¹ f

1. (petelinov) greben:
alza la cresta pren. greben mu raste
abbassare la cresta pren. postati ponižen, stisniti rep med noge

2. avbica

3. geogr. greben

4. vrh:
essere sulla cresta dell'onda pren. biti nadvse uspešen, uživati splošno naklonjenost

5.
cresta di gallo bot. petelinja roža (Celosia cristata)

6.
cresta di gallo med., pog. rtasta bradavica

crochet [krɔšɛ] masculin kavelj(ček), kljuk(ic)a; vetrih, odpirač, kljukec; kvačka; typographie oglati oklepaj; čekan; pluriel (strupni) zobje; figuré ovinek, zavoj

crochet de boucherie mesarski kavelj
crochet à feu grebljica
crochet à la mâchoire (sport) udarec v konico brade
travail masculin au crochet kvačkanje
être, vivre aux crochets de quelqu'un živeti na stroške kake osebe
faire du crochet kvačkati
faire un crochet narediti, delati zavoj, ovinek
mettre un mot entre crochets dati besedo med oglate oklepaje

crochu, e [krɔšü] adjectif ukrivljen, kljukast

nez masculin, bec masculin crochu kljukast nos, kljun
atomes masculin pluriel crochus (familier) globoka, spontana simpatija med dvema osebama
avoir les mains crochues (figuré) biti pohlepen, poželjiv, lakomen

cuando ko, kadar, kakor hitro; če; dokler ne; ker; tudi če, četudi

cuando V. quiera po Vaši želji
cuando quiera kadarkoli
cuando sea necesario če bo treba; v sili
lo dejo para cuando vengas pustim to, dokler ne prideš ti
cuando niño kot otrok; v svoji otroški dobi
cuando la recolección med žetvijo
cuando lo dice él, será cierto ker on to pravi, bo že res
cuando no estuviera obligado a hacerlo če ne bi bil prisiljen to napraviti
cuando no če ne; sicer; drugače
incluso cuando celó če
de vez en cuando, de cuando en cuando tu pa tam, od časa do časa, včasih, marsikdaj
hasta las diez cuando más kvečjemu (največ) do desete ure
cuando menos najmanj, vsaj
cuando más, cuando mucho kvečjemu, največ

cubitor -ōris, m (cubāre) ki rad leži: bos Col. ki se med oranjem rad uleže.

cuerpo moški spol telo, trup; (sestavni) del, glavni del, glavna stvar; truplo, mrlič; del, zvezek (kakega dela); korporacija, ceh; zadruga; jedro; tež(in)a, važnost; velikost, masa, obseg, format; gostota (tkanine); vojska korpus, zbor

cuerpo de bomberos požarna bramba
cuerpo de caballo konjska dolžina (mera)
cuerpo consular konzularni zbor
cuerpo docente učni zbor (zavoda)
cuerpo de ejército armadni zbor
cuerpo extraño (med) tujek
cuerpo de iglesia glavna cerkvena ladja
cuerpo municipal mestne oblasti
cuerpo de vigilancia, cuerpo de policía policija
cuerpo volante leteči oddelek vojske
retrato de cuerpo entero (fot) slika v celi postavi
retrato de medio cuerpo (fot) doprsna slika
paño de mucho cuerpo težko sukno
vino de cuerpo močno vino
a cuerpo, en cuerpo lahko oblečen
a cuerpo descubierto odprto, prosto, javno
a cuerpo gentil prelahko oblečen
a cuerpo patente v lastni osebi
cuerpo a cuerpo mož proti možu
de cuerpo entero v celi figuri; kot se spodobi
de cuerpo presente osebno navzoč; javno izpostavljen
en cuerpo korporativno
en cuerpo de camisa brez suknjiča, v srajci
en cuerpo y en alma z dušo in telesom, skoz in skoz
dar cuerpo (a) uresničiti; povečati, pretiravati, dati duška
echar el cuerpo fuera počepniti, potuhniti se
falsear (esquivar, huir, hurtar) el cuerpo izogniti se, izmuzniti se
ganar con su cuerpo predati se prostituciji
hacer del cuerpo opraviti svojo potrebo
llegar al cuerpo a cuerpo spopasti se
no quedarse con nada en el cuerpo vse povedati, ničesar ne zamolčati
tomar cuerpo povečati se; dobiti konkretno obliko
traer bien gobernado el cuerpo (med) imeti redno stolico
tratar a uno a cuerpo de rey s kom kot s kraljem ravnati, kraljevsko pogostiti
volverla al cuerpo na žalitev odgovoriti z žalitvijo
¡cuerpo de Cristo! ¡cuerpo de Dios!; ¡cuerpo de mí!; ¡cuerpo de tal! gromska strela!

cuivre [kɥivrə] masculin baker; posoda, predmet iz bakra; musique, pluriel pihala; bakrorez

cuivre brut, rouge surov, čisti baker
cuivre jaune med, medenina
cuivre vert (minéralogie, mines) malahit
fil masculin de cuivre bakrena žica
gravure féminin sur cuivre vrezovanje, graviranje v baker
orchestre masculin de cuivres pihalni orkester
astiquer, faire briller les cuivres, faire les cuivres očistiti, dati lesk pihalom, predmetom iz bakra

cúker (-kra) m pog.

1. zucchero:
pren. biti kakor cuker avere la carnagione bianca, delicata
te hruške so sladke kakor cuker queste pere sono zucchero
pren. biti sam med in cuker essere tutto latte e miele
pren. ne biti iz cukra essere resistente, rotto alla fatica

2. caramella

cum¹, st.lat. quom, v pozni lat. quum conj. (adv. acc. masc. sg. oziralnega zaimka qui; prim. tum) ko, kadar. Cum je prvotno le časovna členica, pozneje so jo začeli uporabljati tudi za označevanje drugih razmerij; v časovnem pomenu se veže z ind., le v notranje odvisnih stavkih s cj. Cum torej uvaja:

A. temporalne in modalne stavke

1. kot cum temporale (= quo tempore) z ind. v pomenu
a) tedaj ko, ko, tedaj kadar, kadar: animus nec cum adest, nec cum discedit, apparet Ci., is, qui non defendit iniuriam … , cum potest, iniuste facit Ci., haec cum licebat, renovabam legendo Ci., multi hoc leve iudicabunt, cum legent N.
b) takrat ko, ko, potem ko, odkar, kar: fuit … praetor, cum apud Aegos flumen copiae Atheniensium … sunt devictae N., cum tempus est visum, diem delegerunt N.; pogosto za kakim adv. (tum, tunc, nunc, iam) ali subst. (annus, dies, mensis, tempus idr.) v nadrednem stavku: lituo Romulus regiones direxit tum, cum urbem condidit Ci., tum decuit, cum sceptra dabas V., o praeclarum diem, cum proficiscar Ci. ko (kadar) pridem, nondum CX anni sunt, cum lata lex est Ci. odkar, ille eo tempore paruit, cum necesse erat Ci., fuit quoddam tempus, cum in agris homines bestiarum more vagabantur Ci., fuit (sc. tempus), cum hoc dici poterat L.; toda če se zaznamuje učinek, ki izvira iz kakovosti glavnega dejanja, se cum veže s cj.: fuit tempus, cum (= fuit tale tempus, ut) Germanos Galli virtute superarent C., fuit tempus, cum rura colerent homines Varr.; podobno: biduum supererat, cum exercitui frumentum metiri oporteret C.; tudi brez subst.: fuit (sc. tale tempus), cum arbitrarer Ci.; podobno: audivi, cum diceret Ci. Pogosto (z ind.) cum prīmum brž ko, kakor hitro, čim, (nunc) cum maximē (zdaj) več ko kdaj, (zdaj) bolj ko kdaj: qui cum primum sapere coepit, acerbissimos dolores miseriasque percepit Ci., quae nunc cum maxime filium interfectum cupit Ci. V retoriki se v živahnem pripovedovanju naglih in nenadnih dejanj odnos med stavkoma obrne tako, da je (časovni) stavek s cum (ki se mu pogosto dodaja še interea, interim, repente, subito ipd.) le formalno podreden, v resnici pa izraža glavno misel. Pravo časovno določilo je v navidezno glavnem stavku, uvedenem nav. s kakim časovnim adv. (iam, nondum, vix idr.). Ta cum (cum additivum ali inversum) se veže z ind. ne le pf. in impf., ampak tudi praesentis historici in (pri zgodovinopiscih) s historičnim inf.; slovenimo ga s kar ali pa se navidezni glavni stavek uvede s ko, zaradi česar postane cum-stavek glavni stavek: iam hoc facere noctu apparabant, cum matres familiae repente in publicum procurrerunt C., iam ver appetebat, cum Hannibal ex hibernis movit L., caedebatur virgis … civis Romanus, … cum interea nullus gemitus … illius miseri … audiebatur Ci., dies nondum decem intercesserant, cum illi alter filius necatur Ci., non dubitabat Minucius, … quin iste (Verres) … illo die rem illam quaesiturus non esset, cum repente iubetur dicere Ci., vix agmen processerat, cum Galli flumen transeunt C., Hannibal iam scalis subibat Locrorum muros, cum repente … erumpunt Romani L., iamque tenebat nox medium caeli spatium, cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., iam dies consumptus erat, cum nihil remittere atque instare S., Romanus promissa consulis fidemque senatūs exspectabat, cum Appius … ius de creditis pecuniis dicere L., plures deinde Macedonum naves superveniunt … , cum Tyrii inhibentes remis aegre evellere navem, quae haerebat Cu., nec multum erat progressa navis, cum dato signo ruere tectum loci T.

2. cum iterativum le za ponavljajoča se dejanja, klas. z ind. impf. ali (pogosteje) plpf. (v glavnem stavku stoji impf.), poklas. (pod vplivom pripovednega cum, gl. v nadaljevanju) tudi s cj. kadar koli, vselej ko, vedno kadar, kadar: (Verres) cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., cum ad aliquod oppidum venerat, eādem lecticā usque in cubiculum deferebatur Ci., summam cum fecerat, adducebat N., oppidum vocabant, cum silvas munierant C.; veniebat in theatrum, cum ibi concilium populi haberetur N., cum in ius duci debitorem vidissent, undique convolabant L.

3. cum historicum ali narrativum (pripovedni cum) = ko, potem ko, v zgodovinski pripovedi, zato s cj. (ker se v zgodovinski pripovedi ne pove samo, kako so si dejanja sledila, ampak tudi, v kakšni vzročni zvezi so), in sicer s cj. impf., če je dejanje istodobno z dejanjem glavnega stavka, in s cj. plpf., če je preddobno; v glavnem stavku nav. stoji pf., v živahni pripovedi pr. historicum, redk. impf.: Antigonus in proelio, cum adversus Seleucum et Lysimachum dimicaret, occisus est N., qui (Alexander) cum interemisset Clitum … , vix a se manus abstinuit Ci., quorum alter (Epaminondas) cum vicisset Lacedaemonios … atque ipse gravi vulnere exanimari se videret, … quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum haec ita fierent, quaerebatur (= saepius quaesitum est), ubi esset Cleomenes Ci.; isti sklad, ne da bi se poudarjala vzročna zveza: Zenonem, cum Athenis essem, audiebam frequenter Ci., cum Lacedaemonii quererentur opus nihil minus fieri, interim reliqui legati sunt consecuti N., cum tridui viam procesisset, nuntiatum est … C.

4. cum explicativum ali coincidens ali identicum z ind. Dejanji glavnega in odvisnega stavka sta povezani ne le časovno, ampak tudi stvarno; odvisnik slovenimo načinovno: v tem ko, s tem da, kolikor, včasih tudi s kadar, če ali s participialnim skladom: cum igitur (Apollo) „nosce te“ dicit, hoc dicit: „nosce animum tuum“ Ci., de te, Catilina, cum quiescunt, probant, cum patiuntur, decernunt, cum tacent, clamant Ci., omnia tu Deiotaro, Caesar, tribuisti, cum et ipsi et filio nomen regium concessisti Ci., cotidianis fere proeliis cum Germanis contendunt, cum aut suis finibus eos prohibent aut ipsi in eorum finibus bellum gerunt C. Cj. se rabi le v izrazih: cum diceret, affiramaret, negaret, npr.: cotidie meam potentiam criminabatur, cum diceret … Ci.

B. kavzalne in koncesivne stavke

1. kavzalne: ker, ko (cum causale s cj.): cum sint in nobis consilium, ratio, prudentia, necesse est deos haec ipsa habere maiora Ci., cum … vita sine amicis insidiarum et metus plena sit, ratio ipsa monet amicitias comparare Ci., Parum insulam … cum oratione reconciliare non posset, copias e navibus eduxit N., Iugurtha, cum neque bellum geri sine administris posset et novorum fidem experiri periculosum duceret, varius incertusque agitabat S.; pogosto: quod cum ita sit ali quae cum ita sint ker je tako, ker je stvar taka, potemtakem: quae cum ita sint, Catilina, perge, quo coepisti Ci.; pogosto je cum okrepljen: ut pote cum ker namreč: Asin. Poll. in Ci. ep., quippe cum ker vendar, ker pač: Ci. ep., L., praesertim cum: C., N., pri Ci. in S. tudi cum praesertim zlasti ko, zlasti ker, predvsem ker (navaja poseb. tehten razlog). Za izrazi gratulor, gratias ago, laudo se cum (= quod) veže z ind., npr.: tibi gratias ago, cum tantum litterae meae potuerunt Ci. ep.

2. koncesivne (ki so pravzaprav tudi kavzalni): ko vendar, četudi, akotudi, čeprav, dasi, dasitudi, dasiravno, najsi (cum concessivum s cj.): ut Demosthenem scribit Phalereus, cum rho dicere nequiret, exercitatione fecisse, ut planissume diceret Ci., Socratis ingenium immortalitati Plato scriptis suis tradidit, cum ipse litteram Socrates nullam reliquisset Ci., fuit enim (Phocion) perpetuo pauper, cum divitissimus esse posset N., cum a tyranno crudeliter violatus esset, tamen eodem rediit N., me, cum ab reliquorum malis moribus dissentirem, nihilo minus honoris cupido vexabat S., Teucer Salamina patremque cum fugeret, tamen uda Lyaeo tempora populeā fertur vinxisse coronā H., Druentiae flumen, cum aquae vim vehat ingentem, non tamen navium patiens est L.

3. medtem ko, (cum adversativum s cj. za dopuščanje nasprotja): solus homo ex tot animantium generibus particeps est rationis, cum cetera sint omnia expertia Ci., nostrorum equitum erat quinque milium numerus, cum hostes non amplius octingentos equites haberent C.

C. cum correlativum v zvezi s tum: cum — tum če že — potem, ako — tedaj posebno, in še posebno, kakor — tako posebno. V tej zvezi, ki je bila sprva časovna, stoji ind.; v njej se poudarja drugi člen, v katerem je tum včasih okrepljen še s kakim adv. (etiam, vero, imprimis, maxime, praecipue idr.): cum auctoritas Pisonis valebat plurimum, tum illa erat causa iustissima Ci.; z istim predik. pojmom v obeh členih: cum antea distinebar maximis occupationibus, tum hoc tempore multo distineor vehementius Ci. ep., fortuna, quae plurimum potest cum in reliquis rebus, tum praecipue in bello C.; zaradi tega lahko cum — tum veže tudi posamezne pojme: quem (hominem) amicorum videtis comprobari cum dignitate, tum etiam vetustate Ci., volvendi sunt libri cum aliorum, tum imprimis Catonis Ci., consilia cum patriae, tum sibi inimica N., cum in aliis rebus, tum maxime … N., rex … cum virtute, tum gratiā viri permotus flexit animum suum S.; od tod skrajšano (elipt.) cum maximē, prav, prav posebno, predvsem, tudi še: cum maxime volo Ter., quae nunc cum maxime fiunt Ci., paret cum maxime mortuo Ci. pokoren mu je tudi še, če je mrtev, domus celebratur ita, ut cum maxime Ci. kar se le da. — Cum correlativum se veže s cj. le, kadar sta stavka, uvedena s cum — tum, v kaki vzročni zvezi, t.j., če je cum dopusten ali nasproten (cum concessivum ali adversativum): cum (= dasi) tota philosophia frugifera sit, tum nullus feracior in ea locus est quam de officiis Ci., cum te a pueritia tua unice dilexerim, tum hoc tuo facto multo acrius diligo Ci. ep.

cunctor (v rokopisih in izdajah tudi v slabši obl. contor) -ārī -ātus sum (iz *concitor, frequ. glag. *concō omahujem, dvomim) obotavljati se, oprez(ov)ati, zamujati se, pomišljati (si), omahovati, zavlačevati, mečkati; najprej
a) v gibanju: c. diutius in vita Ci., c. in vita et haerere Lucr., reginam thalamo cunctantem … primi Poenorum exspectant V., huic quoque „vade procul“ ait vimque minis addit manibusque expellere tentat cunctantem O., ad medium cunctamur iter Val. Fl.; pesn.: aper partes cunctatur in omnes V. stoji in se obrača na vse strani V.; (o stvareh): tardum cunctatur olivum Lucr. kaplja le počasi, cunctatur et amnis … Tiberinus V.
b) v delovanju: Lucr., H., O., Cu. idr., unus homo (sc. Fabius) nobis cunctando restituit rem Enn. ap. Ci., assequor omnia, si propero; si cunctor, amitto Ci., an cuncter an tergiverser? Ci., nostris militibus cunctantibus C., ceterum dolo an vere cunctatus (sit), parum comperimus S., sedendo et cunctando bellum gerebat L., nihil cunctatus Suet. ne da bi se obotavljal; s praep.: cunctante ad ea (ob tem, pri tem) Mithridate T., ut ad laborem capessendum nihil cunctentur Gell. da bi se nemudoma lotili kakega dela; inter metum et iram cunctatus ali inter pudorem et iram cunctatus T. omahujoč med … ; cunctarer in proferendo ex his remedio, ni … Plin.; cunctans super tanta re Flavius Sabinus T. neodločen (omahljiv) v tako pomembni zadevi; z inf.: non est cunctandum profiteri hunc mundum animal esse Ci. brez pomisleka lahko priznamo, da … , ne cunctetur ipse propius accedere S., cunctantes arma capere increpabat, quid cessarent L.; z odvisnim vprašanjem: vos cunctamini etiam nunc et dubitatis, quid … deprehensis hostibus (z zasačenimi sovražniki) faciatis? S. vi mečkate še zdaj … ? cunctatus paulo, an retro flecteret Plin. iun.; za zanikanim glag. stoji quin: (Crassus) non cunctandum existimavit, quin pugnā decertaret C., consuli nihil cunctandum visum, quin primas praefecturas corripiat T. V pf. s pass. pomenom (brezos.): nec cunctatum apud latera T. tudi na krilih se niso obotavljali. — Act. soobl. cunctō (contō) -āre -āvī: cunctant Acc. ap. Non., cunctas? Pl., ut ipsi cunctent Enn. ap. Non., neque de luna neque de sole quisquam Graecus aut barbarus facile contaverit deos esse Ap. — Od tod

I. adj. pt. pr. cunctāns -antis, adv. cunctanter,

1. v gibanju obotavljajoč se, oklevajoč, kasen, počasen: cunctantes ministri V., foventque alternos aegro cunctantem poplite gressus Val. Max., tum illum (Attum Navium) haud cunctanter discidisse cotem ferunt L. brez obotavljanja, nemudoma, manum cunctanter et pigre proferre Plin. iun., genituram suam vix et cunctanter edere Suet.; pren. (o stvareh)
a) počasen: Arar Sil.
b) ne takoj vdajajoč se, zategel, čvrst, žilav, trd: glebae, ilex V., refringit (ramum) cunctantem V., cunctantior actus Lucr.

2. v delovanju mudljiv, oprezen, neodločen, omahljiv: familia cunctans ad opera Col., T. Ampius Flavianus, naturā ac senectā cunctantior (drugi berejo: cunctatior) T., cunctantior et cautior ali cunctantior cautiorque Plin. iun., ad dimicandum cunctantior (drugi berejo: cunctatior) factus est Suet., cunctantius confirmare acta Caesaris Suet.; pren. (o abstr.): cunctantia corda viri Val. Fl., cunctans ira Stat. —

II. adj. pt. pf. cunctātus (contātus) 3 počasen, oprezen: ubi cunctatis … plantis contigit aegra toros Val. Fl.; včasih le drugo branje nam. cunctans (prim. zgoraj cunctāns 2.).