Franja

obléčen dressed; attired; clad (v in); robed; accoutred

dobro obléčen well-dressed, well-clad
borno, revno obléčen ill-clad, poorly clad
napol obléčen half dressed, half-clad
nemarno obléčen slovenly, slatternly
okusno obléčen smartly dressed
prav malo obléčen hardly dressed, half-dressed
tiptop obléčen dressed up to the nines
svečano obléčen in fine feathers, humoristično in full fig
biti obléčen kot iz škatlice to be impeccably turned out
ona je obléčena v črnem she is in mourning
najbolje obléčeni moški v Londonu the best turned-out man in London
bila je elegantno obléčena she was beautifully turned out
biti praznično, nedeljsko obléčen to be in one's Sunday best

ob-nītor -nītī -nīxus (-nīsus) sum (ob in nītī)

1. upreti (upirati) se, opreti (opirati) se, potisniti (potiskati), pritisniti (pritiskati) na (v, ob) kaj, proti čemu: Q., trunco (dat.) arboris V., obnixo genu scuto (dat.) N. s kolenom uprtim v ščit, upirajoč koleno v ščit, scutis corporibusque ipsis obnixi L., stabili gradu obnixus L., portam torquet obnixus umeris V., stant obnixa omnia contra V. vse se trdno upira drugo v drugo.

2. upreti (upirati) se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, nasprotovati komu, čemu, braniti se česa, boriti se proti, postaviti (postavljati) se po robu čemu: venti obnixi lacerant nubila Stat., nec obniti contra sufficimus V., nec omisit Silanus obniti T.; z dat.: videntur navigia … obnitier undae Lucr., o. trahentibus T., consilio ali manu hostibus T.; metaf.: frustra obnitente T., obnitente vi animi Vell.; z dat.: mens obnixa malo Val. Fl., o. muneribus alicuius T., ne dux quidem obniti adversis T., o. adversus avaritiam Aug.

3. na vso moč si prizadevati, se truditi, delati pri čem, za kaj, proti čemu: Pauli victoriam impedire Vell., cum saepe obnitens repugnasset Vell. — Od tod adj. pt. pf. obnīxus 3, adv. -ē stanoviten, vztrajen, trden, odločen: obnixus corde curam premebat V., obnixi frangunt mala murmura dentes V., obnixus animus ad perpetiendos cruciatus volnerum aut ignium Sen. ph., obnixum silentium tolerans Ap., obnixus mugitus Ap., obnixā fronte Aug. s trdim (= trmastim, svojeglavim) čelom, omnibus obnixe opibus nostrum nos officium meminisse Pl., manibus pedibusque obnixe omnia facere Ter., manibus pedibusque obnixe omnia facere T. vse žile (moči) nape(nja)ti, obnixe oboedire L., meus animus meomet dolori obnixe oppositus Fr., colloquia petere obnixe Amm., obnixe inflexibilis mansit Amm., obnixe deprecari, ne … Symm., aliquem obnixe petere, ut … Hier.; z inf.: obnixi non cedere V. trdno odločeni ne umakniti se, trdno odločeni, da se ne umaknejo; adv. acc. n.: obnixum taces Aus.

ob-sequor -sequī -secūtus (-sequūtus) sum (ob in sequī)

1. „ubogati“, poslušati, ravnati se po kom, popustiti (popuščati), ugoditi (ugajati), streči, ustreči (ustrezati) komu: Ca., Ter., Gell. idr., studio tuo sum obsecutus Ci., o. voluntati Ci.; s splošnim acc.: id (v tem) percupio obsequi Pl., quaedam o. Gell. v nekaterih primerih; z zahtevnim stavkom: Aug., neque uti de M. Pompilio referrent, senatui obsequebantur L.; occ.
a) komu višjemu, nadrejenemu pokoriti (pokoravati) se, pokoren, poslušen biti: dum sanctis patriae legibus obsequimur Ci., o. dictatori Eutr., optant, ne miles centurioni obsequatur T.
b) kakemu vladarju pokloniti (poklanjati) se, (po)častiti koga: multi reges … venerunt, ut ei obsequerentur Eutr.

2. vda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se, (u)streči, zadostiti (zadoščati) čemu, zadovoljiti (zadovoljevati): Pl., Q., tempus studiis suis obsequendi N., malo gloriae quam irae obsequi Cu., cum huic (sc. cupiditati) obsecutus sis, illi est repugnandum Ci., animo Ter. po svoji volji živeti; (o stvareh) poda(ja)ti, vda(ja)ti se, popustiti (popuščati), prožen (gibčen, gibek, voljan) postati (biti): aes malleis obsequitur Plin. popusti, če se kuje, caput manibus ac lateribus obsequatur Q. naj se ravna po rokah in bokih. Od tod adj. pt. pr. obsequēns -entis, adv. obsequenter ustrežljiv, ugodljiv, popustljiv, voljan: Pl., Col., Sen. ph. idr., patri sum obsequens Ter., Persas obsequentiores fore Cu., nurus obsequentissima Q., obsequenter parēre Plin. iun., haec collegae obsequenter facta L. iz popustljivosti do stanovskega kolega, in contubernio aviae obsequentissime vixit Plin. iun. se je v vsem ravnal po babici; (o božanstvih) ustrežljiv = milostljiv, milosten, dobrotljiv: Pl. (o Fortuni in Veneri).

ob-versor -ārī -ātus sum (frequ. med. glag. obvertere)

1. hoditi, pohajati pred čim, klatiti se, potikati se, letati, kazati se, zadrževati se: transfugae Carthagini obversantur L., o. limini Plin. iun., obversans in urbe inter coetus hominum T., o. in oculis principum in foro Carthaginiensium Iust.

2. metaf. gibati se = biti pred očmi, prikaz(ov)ati se (prim.: ob oculos versari): Lucr., Suet., Sen. ph. idr., mihi ante oculos obversatur rei publicae dignitas Ci., in somnis obversata species L., memoria animis obversatur L. živi, se obuja v duhu.

3. upreti (upirati) se, nasprotovati: malo obniti et obversari Tert.

òčica ž
1. očesce
2. v prisl. rabi malo: posudi mi očicu brašna
3. bot. njivna kurja češnjica, Anagallis arvensis

oddahníti se to recover breath, pogovorno to get one's breath back; (po naporu) to rest after a spell of hard work; to begin to feel at ease

oddahníti se od strahu to recover from a fright
oddahníti se po težavah to have some respite from difficulties
malo oddahníti se to take a breather
dajte mi, da se malo oddahnem give me time to breathe, give me time to draw breath
malo si oddahníti se to take time to breathe

odds [ɔdz] samostalnik
množina (često edninska konstrukcija) neenakost, različnost, razlika; premoč; nesloga, spor; verjetnost, sreča
šport prednost (slabšemu tekmecu); neenaka stava, razlika med stavo in dobičkom pri stavi

to be at odds with prepirati se s kom
odds and ends drobnarije, ostanki
to give s.o. odds dati tekmecu prednost
to lay (the) odds of 3 to 1 staviti 3 proti 1
to lay (the) long odds veliko staviti
by long odds veliko bolj
against long odds proti veliki premoči, z malo upanja na uspeh
by long (ali all) odds v vsakem pogledu
the odds are in our favour; ali the odds lie on our side mi imamo prednost
to make odds even odpraviti neenakosti
it makes (ali is) no odds nič ne de, ni važno
odds are against us izgubljamo; verjetnost, da dobimo je zelo majhna
the odds are that verjetno je, da
to receive odds dobiti prednost (pri tekmovanju)
to set at odds nahujskati
what's the odds? kaj je na tem?, to pa res ni važno!
what odds is it to him? kaj pa je to njemu mar?, kaj ga pa to briga?

odigráti (-ám) | odigrávati (-am)

A) perf., imperf. suonare; giocare, disputare (una partita); recitare; interpretare (una parte):
pren. odigrati pomembno vlogo essere importante, svolgere un ruolo importante

B) odigráti se (-ám se) | odigrávati se (-am se) perf., imperf. refl. svolgersi; accadere; aver luogo:
dogodek se je odigral malo prej il fatto è accaduto poco fa
pren. tu se je odigrala odločilna bitka qui è stata combattuta la battaglia decisiva

odjemálec, odjemálka cliente m/f ; parroquiano m , -na f

odjemalci pl clientela f, parroquia f
številni odjemalci numerosa parroquia
imeti malo (mnoge) odjemalcev tener poca (mucha) parroquia
prevzeti komu odjemalce quitar la clientela a alg
pridobiti (si) novega odjemalca adquirir un nuevo cliente

odločílen decisive, deciding; (kritičen) critical, crucial

odločílna tekma, dirka a decider
odločílni glas casting vote
odločílni dejavnik deciding factor
odločílni trenutek critical moment
odločílna bitka decisive battle
malo odločílni argumenti arguments pl of little substance

odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.

1. portare via, portare, asportare:
odnašati smeti portare via le immondizie
odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi

2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
odnesti medaljo conquistare una medaglia
odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni

3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero

4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. odnesti pete battersela
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto

ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire

ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

bengalični ogenj feu de Bengale
kovaški ogenj feu de forge
kratkotrajni ogenj feu de paille
signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
stražni ogenj feu de bivouac
taborni ogenj feu de camp
umetni ogenj feu d'artifice
ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
ogenj greje le feu (ré)chauffe
ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
omejiti ogenj localiser le feu
na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
na malem ognju à feu lent
peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
varen pred ognjem à l'épreuve du feu
(kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
(vojaško povelje) ogenj! feu!
artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
protiletalski ogenj tir antiaérien
ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
(figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
igrati se z ognjem jouer avec le feu
imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
med dvema ognjema entre deux feux
govoriti z ognjem parler avec animation
peklenski ogenj feu d'enfer
v ognju biti être en feu
biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu

oiseau [wazo] masculin ptič, ptica; škaf za malto

oiseau migrateur (ali de passage), chanteur (ali de chant), nocturne (ali de nuit), de mer, aquatique, de proie, des Canaris ptica selivka, pevka, ponočna, morska, vodna, roparska, kanarček
oiseau de paradis ptica rajčica
oiseau bleu vodomec
oiseau de Junon, de Jupiter, de Vénus, de Minerve pav, orel, golob, sova
oiseaux pluriel domestiques perutnina
un drôle d'oiseau čuden ptič, čudak
oiseau de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
à vue d'oiseau, à vol d'oiseau iz ptičje perspektive
à vol d'oiseau v ravni črti
avoir un appétit d'oiseau imeti slab tek, malo jesti
la belle plume fait le bel oiseau obleka dela človeka
petit à petit l'oiseau fait son nid zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača
avoir une cervelle d'oiseau imeti ptičje možgane, biti zelo lahkomiseln
être comme l'oiseau sur la branche biti na začasnem, nestalnem, negotovem mestu

okn|o¹ [ô] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das Fenster (ateljejsko Atelierfenster, deteljičasto Kleeblattfenster, drsno Schiebefenster, dvodelno Zwillingsfenster, dvojno Doppelfenster, enojno Einfachfenster, gotsko Spitzbogenfenster, izložbeno Schaufenster, južno Südfenster, kasetno Kastenfenster, kletno Kellerfenster, kolesasto Radfenster, krožno Rundfenster, kuhinjsko Küchenfenster, na hodniku Gangfenster, segmentno Segmentfenster, s krogovičjem Maßwerkfenster, suličasto Lanzettenfenster, spalnice Schlafzimmerfenster, tridelno Drillingsfenster, s trikotnim segmentom Giebelfenster, v strešini Dachfenster, Dachliegefenster, za lončnice Blumenfenster, zatrepno Giebelfenster, z mrežo Gitterfenster, z mrežo proti muham Fliegenfenster, nagibno Kippfenster, panoramsko Panoramafenster, podstrešno Bodenfenster, polkrožno Bogenfenster, pomolno Erkerfenster, okroglo cerkveno Radfenster, severno Nordfenster, slepo Blindfenster, Blendfenster, stopniščno Treppenfenster, stransko Seitenfenster, strešno Dachfenster, šilasto Lanzettfenster, vezano Verbundfenster, vogalno Eckfenster, vratno Türfenster, vrtljivo in nagibno Drehkippfenster)
rozetno okno die Fensterrose
malo okno (lina) das Bullauge
mansardno okno die Gaupe, Gaube, das Mansardfenster, Mansardenfenster, die Dachgaupe
z enim oknom/ dvema oknoma/tremi okni einfenstrig/zweifenstrig/ dreifenstrig …
okna v nizu das Fensterband
mesto pri oknu der Fensterplatz
podoben oknu fensterartig
brez oken fensterlos
(kopalnica brez oken das Innenbad)
čistilec oken der Fensterputzer
pravo pravica okna das Fensterrecht
okno gleda na cesto das Fenster liegt zur Straße
gledati, splezati: skozi okn aus dem Fenster, zum Fenster hinaus
vreči skozi okno aus dem Fenster stürzen, zgodovina fenstern
figurativno metati skozi okno denar: (das Geld) zum Fenster hinauswerfen, (Geld) auf die Straße werfen

okrepčáti remonter, réconforter, revigorer, remettre ; familiarno retaper, requinquer, ravigoter, ragaillardir

okrepčati se se remonter, se réconforter, se revigorer, se remettre, se restaurer, se retaper, se requinquer, se fortifier, familiarno se retaper; manger un morceau, casser une (ali la) croûte; boire un coup, se rafraîchir, prendre un rafraîchissement
na hitro se okrepčati manger sur le pouce
juha ga je okrepčala in pogrela le bouillon l'a réconforté (ali remis, revigoré, ravigoté) et réchauffé
okrepčati se z dobrim kosilom se réconforter (ali se restaurer, se retaper) en prenant un bon repas
popijte malo vina, to vas bo okrepčalo buvez un peu de vin, cela va vous revigorer (ali remonter, ravigoter, regaillardir, requinquer)

oleitās (oletās) -ātis, f (olea) pobiranje oliv: qui oleam legerint, omnes iuranto ad dominum aut ad custodem sese oleam non subripuisse neque quemquam suo dolo malo ea oleitate ex fundo L. Manli Ca.; tudi stiskanje oliv: ubi vindemia et oletas facta erit, praela extollito Ca.

one¹ [wʌn] pridevnik
eden, ena; edin, neki, enak, isti

one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
one or two eden ali dva, par
all one vseeno
it is all one to me vseeno mi je
one another drug drugega
one after another drug za drugim
one with another povprečno
like one o'clock na vso moč
one and the same eden in isti
ten to one zelo verjetno
one at a time posamič, ločeno
with one voice soglasno
one man in ten vsak deseti (človek)
all were of one mind vsi so bili istega mnenja
no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
his one thought njegova edina misel
the one way to do it edini način, kako to storiti
to become one združiti se
to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
to make one pridružiti se komu
to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa)

Opicus (tudi pisava z malo opicus) 3 ópski, óskovski, óskijski, óški, apel. = nemoderen, nesodoben, starošégen (starošêgen), starokopiten, Muzam neprijazen, pust, surov, top: Ca. ap. Plin. iun., Gell., vos opici dicitis mihi, quare, quod χάμαξαν Graeci vocant, nos „septentriones“ vocamus? Gell., divina opici rodebant carmina mures Iuv., haec curanda viris? Opicae castiget amicae verba: soloecismum liceat fecisse marito Iuv., nam Cloatius putat eo vocabulo significari sacrum, quo etiam leges sacratae obscatae dicantur; et in omnibus fere antiquis commentariis scribitur Opicum pro Obsco, ut in Titi[n]ni fabula Quinto: „Qui Obsce et Volsce fabulantur, nam Latine nesciunt.“ A quo etiam verba impudentia elata appellantur obscena, quia frequentissimus fuit usus Oscis libidinum spurcarum Fest., nolo enim me mater tua ut Opicum contemnat Fr., et ratis … facundior lucta … arna laudavi beatius Opicum tuum Fr., igitur paene me Opicum animantem ad Graecam scripturam perpulerunt „homines“, ut Caecilius ait, „incolumi scientia“ Fr., nil quaero, nisi quod libris tenetur et quod non opicae tegunt papyri Aus., exesas tineis opicasque evolvere chartas maior quam promptis cura tibi in studiis Aus., Eunus Syriscus, inguinum ligurritor, Opicus magister (sic eum docet Phyllis) muliebre membrum quadriangulum cernit Aus.

opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito

5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa