Franja

agosto moški spol avgust, žetveni mesec; žetev; revež, berač

hacer su agosto (ali agostillo) svoj dobiček imeti (napraviti)

aigreur [ɛgrœr] féminin kislost; trpkost, technique krhkost, drobljivost; figuré jeza, slaba volja, sovražnost

aigreurs pluriel, (médecine) želodčna kislina; zgaga
avoir des aigreurs (d'estomac) imeti zgago

aigu, uë [egü] adjectif oster, koničast; rezek; visok (ton); médecine akuten; figuré močan

accent masculin aigu ostrivec (´)
crise féminin aiguë huda kriza
maladie féminin aiguë akutna bolezen
angle masculin aigu oster kot
avoir un sens aigu des responsabilités imeti močan čut za odgovornost

air² [ɛr] masculin izraz, videz, lice, zunanjost; podobnost; način; vedenje, ponašanje

il a grand air on imponira
avoir l'air de zdeti se, imeti videz
il a l'air d'une femme videti je kot ženska
ils ont l'air stupide videti so, zdijo se bedasti
il a bon, mauvais air videti je zdrav, nezdrav (slab)
quel air avez-vous? kakšni pa ste (videti)?
avoir un air de famille imeti neko podobnost
avoir un air de supériorité biti videti močnejši
avoir l'air comme il faut biti videti, izgledati spodoben
ne pas en avoir l'air ne dati spoznati
elle a l'air sérieux videti je resna
cela en a tout l'air vse je videti tako, vse kaže tako
de quoi as-tu l'air? kakšen pa si (videti)?
il a l'air de me détester zdi se, da me sovraži
n'avoir l'air de rien zdeti se nepomembno, brez vrednosti, netežavno (a v resnici je prav nasprotno!)
ces poires n'ont l'air de rien, mais elles sont excellentes te hruške niso videti nič posebnega, a so izvrstne
sans en avoir l'air, il fait beaucoup de travail ne da bi se to videlo, opravi on veliko dela
prendre un air sérieux zresniti se
prendre, se donner de grands airs bahati se, šopiriti se
répondre d'un air décidé odločno odgovoriti
il prend de grands airs avec nous visok je do nas

airain [ɛrɛ̃] masculin, vieilli bron; figuré trdota, trdost, trajnost

d'airain iz brona, bronast, trden, trajen
avoir un cœur d'airain imeti srce ko kamen
avoir un front d'airain nesramen ali neomajen biti

ajeno tuj, drugim pripadajoč; različen, neprimeren; pomanjkljiv; nevešč

ajeno de (la) verdad zlagán, neresničen
estar ajeno de a. nobenih obvestil ne imeti o čem
estar ajeno de sí pozabiti nase; ves iz sebe biti
muy ajeno de hacer a. daleč od tega, da bi kaj napravil

ala f (pl. ali, knjižno ale)

1. krilo, perutnica:
battere le ali leteti
in un batter d'ali hipoma, v trenutku
avere le ali ai piedi imeti krila na nogah, zelo hitro teči
raccogliersi sotto le ali di qcn. zateči se pod okrilje nekoga
tarpare le ali pren. pristriči peruti
l'ala del mulino a vento lopata mlina na veter
l'ala dell'elica krak propelerja
l'ala del cappello krajec klobuka

2. letalsko krilo

3.
ala di un edificio krilo stavbe

4. krilo (formacije):
l'ala destra dell'esercito desno krilo armade
fare ala a qcn. napraviti komu špalir
passare tra due fitte ali di popolo iti skozi gost špalir ljudi

5. šport krilo (zlasti pri nogometu)

albumine [-min] féminin beljakovina

avoir de l'albumine imeti anormalno količino beljakovin v urinu

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

alcalde moški spol sodnik; župan

tener el padre alcalde (fig) imeti papeža za bratranca

aleluya ženski spol aleluja

día de aleluya dan veselja
estar de aleluya ukati, vriskati od veselja
comer aleluyas ne imeti česa jesti, revščino trpeti
¡aleluya! živel! naj živi!

alergij|a ženski spol (-e …) medicina die Allergie (na gegen)
imeti alergijo an einer Allergie leiden

alerta čuječe, budno, pazljivo

andar, estar (ojo) alerta imeti budno oko
¡alerta! pozor! na noge!

algide [alžid] adjectif; (médecine)

être algide imeti občutek hudega mraza

alguacil moški spol sodni sluga, policist, stražnik

tener más hambre que un alguacil imeti volčjo lakoto

áli or; (= če) whether, if; (toda) but, however

on áli njegov brat he or his brother
bil sem v dvomu, áli naj grem I was in doubt whether to go
povej mi, áli je to res ali ne tell me whether it is true or not
ni vedela, áli naj joče áli se smeje she did not know whether to laugh or cry
vsi ljudje, áli bogati áli revni all men, whether rich or poor
áli... áli either... or
eno áli drugo, ne moreš imeti obojega you can't have it both ways

alíbi | álibi (-ja) m

1. jur. alibi:
imeti alibi avere un alibi

2. (opravičilo, izgovor) scusa, giustificazione

aliēnātiō -ōnis, f (aliēnāre) „odtujitev“ =

1. oddaja ali prodaja kake reči drugemu: Sen. ph., Icti.; sacrorum al. Ci. oddaja rodovnih svetinj (sacra gentilicia) kakemu drugemu rodu = prenos rodovnih svetinj na drug rod; tudi oddajna pravica: alienationem nummorum (peculii) non habere Ulp. (Dig.) ne imeti pravice odda(ja)ti...

2. pren.
a) odtujenje duha = odpad, razdor, sovraštvo, odpor: repentina L., exercitūs C., patrui T., non statim (amicitiae) alienatio disiunctioque faciunda est Ci. (prijateljstvo) se ne sme takoj razdreti in razdružiti; z a(b): tua a me alienatio Ci.; z in: praecipua in (do) Vitellium alienatio per Illyricos exercitus T.
b) medic. α) alienatio mentis odsotnost duha, nezavest: Cels., Plin., Dig., alienationem mentis simulans T. (Annal. VI, 24, dvoumen zapis) blaznost; brez gen. mentis: Sen. ph.; z gen. causae: effrenati pectoris al., ebrietatis al. Arn. β) odmiranje, slabljenje udov: Cael.

3. (v pozni lat.) premena, menjava: frequens al. capitis Cael. pogostna menjava lege glave.

aliquis -qua -quid (alis in quis) subst. pron. indef. (aliquis in aliqua tudi adj.).

I. kot subst.

1. (ne)kdo, neki človek, neka ženska, (ne)kaj, v pl. (ne)kateri, marsikateri;
a) masc.: atque aliquis dicat Ter., dicet aliquis Ci. poreče kdo, quisquis est ille, si modo est aliquis Ci., is tamen aliquis Ligarius non fuit Ci. ta „nekdo“, aut ipse occurrebat aut aliquos mittebat L.; z apoz.: non aliquis Siculus Ci., tamquam aliquem Thraecem Ci., Phormioni alicui Ci. človeku, kakršen je Formion.
b) fem.: aliquam cursu superasse viros O.
c) neutr.: aliquid facerem, ut hoc ne facerem Ter. storil bi ne vem kaj, ut cuique acciderit aliquid Ci. nihilne tibi videor an aliquid dicere? Ci., aliquid istius (eius) modi Ci. nekaj takega, in narratione aliqua eicienda Q.; z gen.: aliquid monstri Ter., si improbi essent, falsi aliquid dicerent Ci., senatum aliquid consilii capere oportuit Ci. senat bi moral (ne)kaj skleniti (ukreniti), trium rerum aliqua consequemur Ci. Zaimek okrepljen z alius ali unus: aliud aliquid flagitii Ter., aliquid aliud videbimus Ci., aliquis unus pluresve ditiores Ci. kdor koli, ad unum aliquem confugere Ci., unum aliquem nominate Q. Partitivno: eorum certe aliquis eum defendisset Ci., aliquis vestrum Ci., aliquis de familia Ci.; podobno: Protium aliquis (sc. vestrum) evocate ante ostium Pl., aperite aliquis actutum ostium Ter.; distributivno (večinoma ret. premenjevano): aliqui — alii, aliqui — nonnulli, quidam — aliqui, quidam — alii — aliqui, aliqui — alii — nonnulli, aliqui — alii — alii — aliqui — multi Plin., aliqua — quaedam Q., aliquantum — aliquid — nihil Plin. iun.

2. occ.
a) masc. marsikdo, marsikateri človek, ta in oni (= pl. aliqui): dicet aliquis forte Vitr., dixerit hic aliquis Cat., est aliquis, qui se inspici fastidiat L.
b) neutr. (ne)kaj: si nunc aliquid assequi se putant Ci. kaj pomembnega, posebnega, velikega, nunc dicis aliquid, quod ad rem pertineat Ci. trdiš nekaj tehtnega, ne čisto neutemeljenega, est tamen hoc aliquid, tametsi non est satis Ci. je že nekaj, est aliquid nupsisse Iovi O. je nekaj = je veliko, ni malenkost, Vestorio aliquid significes Ci. ep. povej Vestoriju kaj prijetnega, vljudnega, ut tu aliquid esse (= τι εἶναι) videare Ci. ne brez veljave, aliquid fiet, interea fiet aliquid Kom. utegne se zgoditi kaj posebnega (zlasti prijetnega), sin de Aurelia aliquid aut Lollia Ci. ep. (s „cvetko“ rečeno o polteni ljubezni). — Od tod
a) adv. acc. sg. neutr. aliquid nekaj, nekoliko: si in me al. offendistis Ci., quos... al. usus ac disciplina... sublevarent C., perlucens iam al. lux L.
b) adv. abl. sg. neutr. aliquī (iz aliquoi) nekako, na (ne)kak način: Varr., aut ture aut vino aut al. semper supplicat Pl.
c) adv. abl. sg. neutr. aliquō α) (ne)kam: demigrandum potius al., quam in hac urbe habitandum Ci., al. se inferre, al. nomina dare L.; s partitivnim gen.: migrandum... al. terrarum arbitror Brutus in Ci. ep. β) kam drugam: ab eorum oculis al. concedere Ci., eum nobilitas al. impulit Ci. k (ne)čemu drugemu.

II. masc. in fem. kot adj. neki -a, (ne)kateri -a, (ne)kak -a, (ne)kakšen -a: poëta aliquis praestanti ingenio Ci., ad unum aliquem diem ex mense Ci. (na) katerikoli dan, qui alicui rei est Ci. ki je za kaj, non sine aliqua spe Ci. ne čisto brez upanja, aliqua ex parte Ci. nekaj, nekoliko, aliquā re publicā (abl. abs.) Ci. dokler je še kaj države = ob znosnih državnih razmerah, aliquo numero atque honore esse (= aliquid esse; gl. pod I. 2. b) C. kaj veljati, kaj veljave (vpliva) imeti. Pomni: aliquis tudi za si, nisi, ne num, kadar je zaimek rabljen v jedrnatem (pregnantnem) pomenu (prim. I. 2. b) ali poudarjen: si alicuius iniuriae sibi conscius fuisset C. tudi le najmanjše krivde, si aliquid Pompeius, si multum Caesar remisisset Ci. le nekaj, non si omnia, sed si aliquid praestitit L. — Od tod
a) adv. acc. sg. fem. aliquam (sc. partem) nekaj, nekoliko, precej, le v zvezi z diū (aliquamdiū, gl. to geslo) in z multus in njegovim komp. aliquam multus 3 (pozneje pisano tudi skupaj aliquammultus 3) precej mnog: vestrum al. multi Ci., al. multi Gell., al. multi dies, al. multum temporis Ap., al. multum Ap. precej daleč, al. multo natu maior Ap. (za) precej veliko, dokaj; komp. aliquamplūres precej več (jih), dokaj več (jih): Tert.
b) adv. abl. sg. fem. aliquā (sc. viā) α) po kaki poti, kod: cupit al. evolare Ci., evadere al. L. β) pren. na neki način, nekako: Pl., Ter., Luc. ap. Non., Ap., si non al. nocuisses, mortuus esses V., regum voltus... iuvissent al. forsitan illud opus O.

Opomba: Dat. sg. álicui (trizložen): O., Tib.; dat. in abl. pl. tudi aliquīs: L., Plin.

alkohol samostalnik
1. (alkoholna pijača) ▸ alkohol, szeszesital, szeszTudi cigaret že dolgo ne kadi več in je zelo zmeren pivec alkohola. ▸ Már régóta nem dohányzik, és csak mérsékelten fogyaszt alkoholt.
Ko sta se vrnila, nista mogla skriti zadaha po alkoholu. ▸ Amikor visszajöttek, nem tudták palástolni alkoholos leheletüket.
Starša sta se hitro ločila, razočarana mama pa je uteho iskala v alkoholu. ▸ Szülei hamar elváltak, csalódott édesanyja pedig az alkoholban keresett vigaszt.

2. (kemična spojina) ▸ alkoholPovezane iztočnice: benzil alkohol, etilni alkohol, metilni alkohol, polivinil alkohol, primarni alkohol, sekundarni alkohol, terciarni alkohol