Franja

Zadetki iskanja

  • vizualizirati glagol
    1. (miselno oblikovati podobo; predstavljati si) ▸ vizualizál
    vizualizirati potek ▸ folyamatot vizualizál
    vizualizirati situacijo ▸ helyzetet vizualizál
    vizualizirati izid ▸ eredményt vizualizál
    vizualizirati si v glavi ▸ fejben vizualizál
    Ko si vizualiziram skok, si vedno predstavljam, da skočim v ravnino in pristanem v telemark. ▸ Amikor vizualizálom az ugrást, mindig azt képzelem, hogy sima területre ugrok és telemark pozícióban landolok.
    To sliko bom vizualizirala vsak večer in upala, da deluje! ▸ Minden este vizualizálni fogom ezt a képet, és remélem, hogy működik!

    2. (vizualno prikazati; upodobiti) ▸ vizualizál, megjelenít
    Arhitekti in notranji opremljevalci zato pogosto svoje predloge vizualizirajo s tridimenzionalno računalniško risbo. ▸ Az építészek és a lakberendezők ezért gyakran háromdimenziós számítógépes grafikával vizualizálják a javaslataikat.
    Kadar želimo poslušalcem posredovati podatke, jih je dobro vizualizirati. ▸ Amikor információt akarunk közvetíteni a hallgatóknak, jó, ha vizualizáljuk azokat.
  • vláda gobierno m ; régimen m ; (doba vladanja) reinado m

    vlada duhovščine teocracia f, clericalismo m
    vlada v senci gobierno fantasma
    ženska vlada gobierno de las mujeres, ginecocracia f
    za (časa) vlade, pod vlado bajo el reinado de
    civilna (vojaška) vlada gobierno civil (militar)
    vlada drhali gobierno de la plebe, oclocracia f
    marionetna vlada gobierno títere, gobierno fantoche
    zvezna vlada gobierno federal
    program vlade programa m (A tudi platforma f) del gobierno
    reorganizacija (sedež) vlade reorganización f (sede f) del gobierno
    sestaviti (vreči) vlado formar (derribar) un gobierno
    vlada je odstopila el gobierno ha presentado su dimisión
  • vlák (železnica) tren m

    vlak rib banco m de pesca
    vlak kobilic enjambre m de langostas
    z vlakom en tren
    delavski (direktni, bolniški, dodatni ali dopolnilni, posebni, tovorni) vlak tren obrero (directo, hospital, suplementario, especial, de mercancías)
    brzi (ekspresni, motorni, električni, oklopni) vlak tren rápido (expreso, automotor, eléctrico, blindado)
    mešani vlak tren mixto, tren botijo, tren ómnibus
    osebni vlak tren de viajeros, tren ordinario
    potniški vlak (3. razreda) tren correo (de tercera)
    vlak igračka tren (de) juguete
    vlak ima zamudo el tren tiene (ali llega con) retraso
    sestaviti vlak formar un tren
    ranžirati vlake formar trenes
    zamuditi vlak perder el tren
    ujeti vlak coger el tren
    peljati se z vlakom tomar el tren
    vlak prihaja (odhaja) ob treh el tren llega (parte) a las tres
    vlak se je iztiril el tren se ha descarrilado
    potovanje (potovati z vlakom) viaje m (viajar) en tren
    sprevodnik na vlaku conductor m del tren
  • vlóga1 (-e) f gled., film. parte, ruolo (tudi ekst.):
    igrati glavno, stransko vlogo interpretare la parte principale, una parte secondaria
    naslovna vloga la parte dell'eroe dell'opera omonima
    karakterna vloga ruolo di caratterista
    igrati vlogo Hamleta interpretare, fare la parte di Amleto
    vloga šole se spreminja si va modificando il ruolo della scuola
    imeti pomembno vlogo pri odločanju avere una parte non secondaria nelle decisioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to ne igra nobene vloge non ha alcuna importanza
    pren. igrati klavrno vlogo fare una triste, una magra figura
    pren. zmeraj hoče igrati glavno vlogo vuole essere sempre lui a fare il primattore
    pren. igrati vlogo človekoljuba fare la parte del filantropo
  • vnémati (-am) | vnéti (vnámem)

    A) imperf., perf.

    1. accendere, incendiare

    2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
    vnemati prepire aizzare liti
    vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica

    3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
    predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
    vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport

    B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.

    1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
    v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine

    2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)

    3. med. infiammarsi

    4. pren. divampare; scoppiare:
    zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri

    5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
    vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta
  • voce f

    1. glas:
    ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
    a gran voce kriče
    a una voce hkrati; pren. enoglasno
    a voce, a viva voce ustno
    voce forte, sommessa močen, pridušen glas
    un fil di voce tenek glas
    coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
    dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
    dar voce a un sentimento izraziti čustvo
    dare una voce a qcn. poklicati koga
    fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
    gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
    mutar voce mutirati
    parlare a mezza voce govoriti polglasno
    perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
    rifar la voce a qcn. oponašati koga

    2. ekst. (živalski) glas:
    la voce dell'usignolo slavčkov glas

    3. glas (glasbila):
    la voce dell'arpa glas harfe

    4. šum, šumenje, hrup:
    la voce del mare šumenje morja

    5. glas (oseba):
    una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

    6. beseda:
    darsi la voce dogovoriti se

    7. pren. glas, klic, vzgib:
    la voce del cuore srčni vzgib
    la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

    8.
    voci pl. prividi

    9. glas, mnenje:
    voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

    10. glas, govorice; vest:
    voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
    spargere la voce razširiti glas, vest

    11. jezik način:
    le voci verbali glagolski načini:
    voce attiva, passiva aktiv, pasiv

    12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
    voce dialettale narečni izraz
    voce nuova neologizem, nova beseda
    voce antiquata arhaizem
    una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

    13. postavka (seznama, obračuna)

    14. glasba glas; ekst. pevec:
    voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
    voce bianca otroški glas
    voce di petto, di testa prsni glas, falzet
    messa a quattro voci štiriglasna maša

    15. glasba interval

    16.
    voci pl. lovstvo vpitje gonjačev
  • vòd (vóda) m

    1. condotto, condotta; conduttura:
    vodi za namakanje v poljedelstvu condutture per l'irrigazione dei campi
    električni, plinski vod elettrodotto, gasdotto
    nadzemni vod conduttura aerea
    graditi, postavljati vode costruire, installare condutture
    drogovi, žice vodov i tralicci, i fili dei condotti

    2. linea:
    električni, telefonski vod linea elettrica, telefonica
    napajalni vod linea di alimentazione

    3. anat. dotto, condotto:
    žolčni, solzni vod condotto biliare, lacrimale

    4. voj. plotone:
    četa ima tri vode la compagnia ha tre plotoni
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • vódstvo (-a) n

    1. guida:
    vodstvo po razstavi guida della mostra
    duhovno vodstvo guida spirituale; direzione

    2. tenuta:
    vodstvo poslovnih knjig tenuta dei libri contabili

    3. direttivo, direzione; governo:
    vodstvo stranke il direttivo di un partito
    vodstvo podjetja la direzione di un'azienda
    državno vodstvo il governo di uno stato

    4. direzione:
    orkester igra pod vodstvom znanega dirigenta l'orchestra suona sotto la direzione del noto direttore

    5. comando:
    šport. moštvo je prevzelo vodstvo v ranglisti la squadra ha preso il comando della classifica
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • volíti (vólim) imperf., perf.

    1. eleggere qcn.; votare (per) (tudi abs.):
    voliti župana eleggere il sindaco
    voliti ljudsko stranko votare per il partito popolare
    vsak demokrat je dolžan voliti il democratico ha il dovere di votare

    2. jur. legare:
    voliti komu hišo legare, lasciare in legato la casa

    3. star. (izbirati) scegliere
  • vólja (-e) f

    1. volontà, volere; voglia:
    človek železne volje individuo di una volontà ferrea
    človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
    svobodna volja libero arbitrio
    volja do dela voglia di lavorare
    volja do učenja volontà di studiare
    po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
    naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

    2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
    dobra volja buonumore
    slaba volja malumore, cattivo umore
    spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

    3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
    trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
    med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

    4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
    ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
    dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
    drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
    filoz. volja do moči volontà di potere
    jur. pogodbena volja libertà contrattuale
    polit. misija dobre volje missione di buona volontà
  • volontà f

    1. volja:
    a volontà po želji
    a mia, tua, sua volontà po moji, tvoji, njegovi (njeni) volji:
    dettare le ultime volontà narediti oporoko

    2. volja, pripravljenost:
    il ragazzo non ha volontà di studiare dečku se ne ljubi študirati

    3. jezik
    verbi di volontà volitivni glagoli

    4. pravo volja, voljnost:
    volontà colpevole krivda
  • volver [-ue-; pp vuelto]

    1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

    volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
    volver la comida izbruhati jed
    volver de espaldas na rame dati
    volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
    eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
    volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
    volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
    volver mal por mal vračati zlo za zlo
    volver tonto poneumniti
    volver un vestido obrniti obleko
    no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

    2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

    volver atrás vrniti se, obrniti se
    al volver na povratnem potovanju
    a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
    volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
    le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
    vuelvo volando ta hip se vrnem
    volver a casa vrniti se domov
    volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
    volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
    volver a decir ponoviti
    ¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
    volver a empezar zopet, znova začeti
    volver a ver zopet videti
    volver a traer nazaj prinesti
    hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
    volver de hablar con pravkar govoriti z
    volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
    volver en su acuerdo zopet k sebi priti
    volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
    volver por alg. zavzeti se za koga
    volver sobre pokazati na; vrniti se na
    volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
    volver sobre el asunto vrniti se na stvar
    volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
    volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
    volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
    volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
    volverse loco znoreti, nor postati
    volverse loco buscando kot nor iskati
    es para volverse loco človek bi znorel
    volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
    volverse a casar spet se poročiti
    todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
    me he vuelto a dormir spet sem zaspal
  • vplív (-a) m influsso, influenza; impatto; ascendente:
    učiteljev vpliv na učence l'ascendente del maestro sugli alunni
    televizija ima močen vpliv na mladino la televisione ha un forte impatto sui giovani
    spodbujevalen, ugoden, poguben vpliv na benefico, malefico influsso su
  • vplívati (-am) imperf. influire, influenzare; incidere; agire; esercitare, avere un influsso; suggestionare:
    vplivati na koga influire su qcn., influenzare qcn.
    novica je slabo vplivala na ljudi la notizia ha agito, inciso negativamente sulla gente
    vplivati na javno mnenje influenzare, suggestionare l'opinione pubblica, esercitare un influsso sull'opinione pubblica
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • vrág diablo m

    ne kliči vraga! fam ¡el diablo sea sordo!; no hay que tentar al diablo, no llamemos la disgracia
    vrag te vzemi, pojdi k vragu! ¡vete a diablo!, ¡vete al cuerno!, ¡vete a paseo!, ¡vete a la porra!
    k vragu, vraga! ¡diablo(s)!
    kdo (kaj, kje) vraga? ¿quién (qué, dónde) demonio(s)?
    poslati koga k vragu mandar a alg a paseo
    njegovo premoženje je šlo k vragu su fortuna se la ha llevado la trampa
    v sili vrag muhe je a falta de pan buenas son tortas
  • vrát (-ú) m

    1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
    koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
    kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
    pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
    nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
    pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
    pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
    na vrat na nos a rotta di collo

    2. (ožji del predmeta) collo; gola:
    vrat steklenice il collo della bottiglia
    vrat vaze la gola di un vaso
    bot. vrat plodnice stilo
    anat. maternični vrat collo dell'utero
    vrat stegnenice collo del femore
    bot. koreninski vrat colletto della radice
    vrat pestiča stilo
    vrat zoba colletto del dente
    muz. vrat (pri violini) manico
    vrat note il gambo, gambetta della nota
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
    pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
    obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
    skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
    strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
    imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
    odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
  • vráta (vrát) n pl.

    1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
    vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
    soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
    vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
    glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
    kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
    garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
    dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
    enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
    grad. smučna vrata porta scorrevole
    požarna vrata porta di sicurezza
    vrata za služinčad porta di servizio
    trkati na vrata bussare alla porta
    loputati z vrati sbattere la porta

    2. šport. porta:
    braniti vrata difendere la porta, la rete
    brcniti žogo v vrata tirare in porta

    3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

    4. pren. porta, accesso:
    geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

    5. pren.
    odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
    zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
    trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
    pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
    ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
    pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
    seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
    vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
    pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno