Franja

užalíti offenser, injurier, insulter, outrager; vexer, blesser, piquer au vif

užaljen offensé, vexé
hitro se užaliti, biti užaljen se vexer (ali s'offenser) facilement, prendre facilement la mouche
čutiti se užaljenega se sentir vexé (ali offensé) par (ali à cause de), se vexer, se froisser
delati se užaljenega prendre un air vexé (ali offensé), se montrer vexé (ali offensé)

užaljen (-a, -o) beleidigt, gekränkt, hudo: tiefbeleidigt; pogovorno: verschnupft
biti užaljen beleidigt sein, (kaj zameriti) einschnappen, eingeschnappt sein, sich gekränkt fühlen
biti hitro užaljen keinen Spaß verstehen

varier [varje] verbe transitif, verbe intransitif spreminjati (se), spremeniti (se), menjavati (se), variirati; biti različnega mnenja (sur o); ne se skladati (o); biti drugačen, razlikovati se

varier ses plans, son style spremeniti svoje načrte, svoj slog
varier ses toilettes često menjavati svoje toalete
le temps varie très vite vreme se hitro spreminja
les mœurs varient d'un pays à l'autre običaji so drugačni od dežele do dežele
les médecins varient dans le choix du traitement zdravniki so različnega mnenja glede izbire zdravljenja

veces množina

a (las) veces včasih
diez veces más desetkrat več
algunas veces včasih
más veces večkrat, pogosto
las más (de las) veces najčešče; skoraj vedno
la mayoría de las veces v večini primerov
muchas veces mnogokrat, večkrat
pocas (ali raras) veces redko
¿cuántas veces? kolikokrat?
todas las veces que kakor hitro, brž ko; vedno, kadar
hacer las veces de zastopati, nadomestovati koga
veces hay en que miente včasih tudi laže
¡las veces que se le tengo dicho! kolikokrat sem mu to že rekel!
quien da luego (ali primero), da dos veces kdor hitro da, dvakrat da

velocità f

1. hitrost, brzina:
a grande velocità zelo hitro
a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
corse di velocità šport sprinterski teki
gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
prendere velocità pospešiti, pospeševati

2. fiz. hitrost, brzina:
velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
velocità angolare kotna hitrost
velocità commerciale ekonomična hitrost
velocità iniziale začetna hitrost
velocità di marcia potovalna hitrost
velocità media povprečna hitrost
velocità periferica obodna hitrost
velocità supersonica nadzvočna hitrost

3. avto hitrost, prestava:
ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost

vēl-ōx -ōcis, adv. vēlōciter (sor. z vēles; osnovna obl. najbrž *u̯eg̑h-slo-s : vehere, prim. sl. veslo iz *u̯eg̑slom; prim. cel-ōx)

1. uren, hiter, nagel, brz, gibčen: H., Plin., Q., Lucan., Lucr., Cl. idr., canis, cervus, navis, iaculum V., pedēs O., Plin., electi sunt iuvenes maxime vigore ac levitate corporis veloces L., pedites velocissimi C., velociter auferre O., velocius pervolare in hanc sedem Ci., velocissime moveri Ci., velocissime refugere C.; predik.: velox desilit O., velox veni H.; z ad: piger ad poenas princeps, ad praemia velox O.; z inf.: nec iam hic absistere velox Stat.

2. metaf. uren, hiter, nagel, gibčen, živahen, okreten, spreten: Cu., Mart. idr., animus H., ingenium Q., velox ingenio T., nihil est animo velocius Ci., ingenium caeleste suis velocius annis surgit O., usu peritus hariolo velocior (prej najde (zasledi) resnico) Ph., toxicum H. hitro delujoč, hitro učinkujoč, arbores Plin. hitro rastoča, veloci oculo H. s hitrim pogledom, nec ad complectenda tantum, quae vellem, velox mihi erat memoria, sed etiam … Sen. rh.

vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.

venir* [vənir] verbe intransitif priti, prihajati; segati do

ne pas venir ne priti, izostati
venir en courant priteči
venir en voiture pripeljati se
venir voir quelqu'un obiskati koga
faire venir le médecin poklicati zdravnika
faire venir quelque chose naročiti si kaj
venir chercher quelque chose, quelqu'un priti po kaj, po koga
l'année qui vient prihodnje leto
les générations à venir bodoče generacije
il vient d'arriver pravkar je dospel
vient de paraître pravkar izšlo
s'il venait à pleuvoir če bi slučajno deževalo
il me vient à l'épaule on mi sega do rame
venir à bout de uspeti, triumfirati nad
venir à son but doseči svoj cilj
venir à bien posrečiti se, uspeti, dobro se končati
en venir aux mains spopasti se, spoprijeti se, stepsti se
en venir à bout de quelqu'un hitro opraviti s kom
venir à point ravno prav priti
en venir là odločiti se za to
en venir à la force uporabiti silo
venir au monde; au jour priti na svet, zagledati luč sveta, roditi se
venir à l'esprit; à l'idée priti na misel
venir à rien propasti, propadati
en venir à priti do
ou en voulez-vous venir? na kaj merite? kaj pravzaprav hočete (reči)?
laisser venir čakati, ne da bi se mudilo kaj ukreniti
voir venir čakati, preden kaj ukrenemo; uganiti namere
ne faire qu'aller et venir neprestano hoditi sem in tja; odpotovati pogosto za krajši čas
se faire bien venir (de) pridobiti si naklonjenost, priljubiti se (pri)

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

vēntre m

1. anat. trebuh, abdomen:
correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

2. trebuh (trebušna votlina):
a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
basso ventre spodnji del trebuha
flusso di ventre griža
ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
empire, empirsi il ventre jesti
non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
scaricare il ventre opraviti potrebo
squarciare il ventre razparati trebuh

3. ekst. knjižno maternica

4. pren. naročje; notranjščina

5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
il ventre di un vaso trebuh vrča

6. aero trebuh, spodnji del (letala)
PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi

Verzehr, der, (-/e/s, ohne Plural) uživanje; konsumacija; zum alsbaldigen Verzehr bestimmt! za takojšnjo uporabo!/hitro pokvarljivo!

veslánje (-a) n

1. remata; voga, vogata:
zelo hitro veslanje voga arrancata
kratko, dolgo veslanje voga corta, lunga
veslanje po ribiško voga alla pescatora

2. šport. canottaggio

veslati glagol
1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evezRibič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.

2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás.

vést¹ (novica, sporočilo) piece of news; news pl (s konstr. v sg); arhaično tidings pl; (piece of) information; report, account; advice; (važna) intelligence

najnovejše vésti the latest news, red-hot news
imam sijajno vést za vas I have a splendid piece of news for you
pričakujem od njih nadaljnjih vésti I am awaiting their further news
prišla je vést, da je sklenjen mir news arrived that peace had been concluded
lažna vést false (ali fabricated) report, canard
to je dobra vést this is good news
domače vésti home news, local news
kratke vésti news items
raznašalec vésti (klepetulja) gossip, newsmonger
povedati mu morate to slabo vést you must break this bad news to him
slabe vésti se kaj hitro izvejo bad news travels fast
že dolgo nimam vésti od njega I've had no news from him for a long time
o njem ni nobenih vésti nothing has been heard of him
zadnje vésti latest (ali last-minute) news, (v časopisu) stop-press
če ni vésti, je vse v redu no news is good news

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind

véter viento m

vetrovi (med) flatulencia f
v vetru, pri vetru al viento
kot veter hitro como el viento
mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
viharen veter viento de tormenta
veter, ki reže viento cortante
imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
govoriti v veter (fig) hablar en balde
pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
veter piha el viento corre (ali sopla)
piha močan veter sopla un viento recio
veter se je polegel el viento ha amainado
veter se je prevrgel el viento ha cambiado
plapolati v vetru flotar al viento
torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
veter se umirja el viento se encalma
obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente

vexer [vɛkse] verbe transitif jeziti, šikanirati, dražiti, nagajati, iti na živce; nadlegovati; užaliti

se vexer biti užaljen, jeziti se
cela me vexe to me jezi
il se vexe facilement on je hitro užaljen

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

via²

A) avv.

1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

B) inter.

1. proč!, stran!

2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!

3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj