Franja

preòtēti prèotmēm, oni prèotmū, preòtmi, preòtēh prȅotē, prȅoteo -ēla, prȅotēt
1. ugrabiti, s silo vzeti: preoteti djevojku, komu slavu, imanje
2. preoteti maha prevladati, dobiti premoc, priti na vrh: sada je preotelo ovo mišljenje

présent¹ [prezɑ̃] masculin darilo

présent de noces, de fiançailles poročno, zaročno darilo
faire un présent à quelqu'un dati komu darilo
faire présent de quelque chose à quelqu'un podariti komu kaj
recevoir en présent dobiti v, kot dar(ilo)
les petits présents entretiennent l'amitié mala darila vzdržujejo, ohranijo prijateljstvo

prevzdígniti soulever

prevzdigniti se se faire du mal en soulevant quelque chose; (kilo dobiti) se faire (ali attraper) une hernie
prevzdigniti karte couper

pridobi|ti (-m) pridobivati

1. (postati boljši, dobiti boljši videz ipd.) gewinnen (z durch)

2. (dobiti) bekommen, erlangen, izkušnje: erwerben (dodatno dazuerwerben, hinzuerwerben); dovoljenje, soglasje: einholen (eine Stellungnahme einholen); (priskrbeti si) sich verschaffen
pridobiti: z branjem erlesen
z delom erarbeiten
z dobrikanjem erschmeicheln
z izsiljevanjem erpressen
z zvijačo erlisten
po hudih težavah abringen (jemandem (etwas))
s hlinjenjem erheucheln
s poroko erheiraten
s prevaro erschleichen
pridobiti na času Zeit gewinnen
pridobiti prednost/korist sich Vorteile verschaffen
pridobiti si izkušnje Erfahrungen machen, die Erfahrung machen, [daß] dass …
pridobiti si spoštovanje sich Achtung verschaffen
pridobiti si zasluge za sich verdient machen um
pridobiti si domovinsko pravico sich einbürgern

3.
pridobiti za kaj koga gewinnen für, svojo stran auf seine Seite bringen, für sich einnehmen

4. tehnika gewinnen, rudarstvo abbauen, kemija darstellen
|
kar je kdo pridobil sam selbsterworben

prijáteljica amiga f (izvoljenka) novia f

dobiti si prijateljico fam echarse novia

prikopáti se

prikopáti se do česa (s trudom dobiti) to obtain with an effort

prilik|a¹ ženski spol (-e …) (priložnost) die Gelegenheit; (povod) der [Anlaß] Anlass
ob priliki gelegentlich, bei Gelegenheit, [anläßlich] anlässlich (des)
ob prvi priliki bei erster Gelegenheit
ob tej priliki bi … bei diesem [Anlaß] Anlass, bei dieser Gelegenheit
o priliki irgendwann
dobiti priliko die Gelegenheit bekommen/haben
zamuditi priliko sich eine Gelegenheit entgehen lassen
zagrabiti/izkoristiti priliko eine Gelegenheit beim Schopf packen/ergreifen

prílika¹ (priložnost) opportunity, occasion; chance

ob tej príliki on this occasion
ob prvi príliki at the first opportunity
ugodna prílika a favourable (ali lucky) chance (ali opportunity)
zlata prílika golden opportunity
ob vsaki príliki at every opportunity, on every occasion
po vsej príliki presumably
ob príliki one day or (the) other
dati komu príliko to give (ali to afford) someone an opportunity
izgubiti, zamuditi príliko to lose, to miss one's opportunity, to let one's chance slip by
izrabiti vsako príliko to take every opportunity
dobiti príliko to get the chance
izkoristiti príliko to avail oneself of the opportunity
ko se ponudi prílika when the opportunity crops up, when opportunity offers
ponudila se je prílika the opportunity happened to occur (ali cropped up)
popasti, zgrabiti príliko to seize (ali to take) the opportunity, figurativno to strike while the iron's hot
prílika naredi tatú temptation makes a thief
prílika zamujena ne vrne se nobena time and tide wait for no man

prilizovánje flatterie ženski spol , adulation ženski spol , flagornerie ženski spol , chatterie ženski spol

s prilizovanjem dobiti obtenir à force de flatteries

priložnost [ó] ženski spol (-i …)

1. (prilika) die Gelegenheit; (povod) der [Anlaß] Anlass
ob prvi priložnosti bei erster Gelegenheit
ob tej priložnosti bi … bei diesem [Anlaß] Anlass, bei dieser Gelegenheit
dobiti priložnost die Gelegenheit bekommen/haben
izkoristiti priložnost die Gelegenheit ergreifen, eine Gelegenheit beim Schopf packen/ergreifen
prežati na priložnost auf eine Gelegenheit lauern
zamuditi priložnosto sich eine Gelegenheit entgehen lassen
ob primerni priložnosti bei passender Gelegenheit
priložnost naredi tatu Gelegenheit macht Diebe

2. šport za dosego zadetka: die Tormöglichkeit, die Torchance

primež moški spol (-a …) tehnika der Schraubstock (ročni Kleinschraubstock, vzporedni Parallelschraubstock), die Schraubzwinge, die Einspannvorrichtung
figurativno dobiti v primež am/beim Wickel kriegen

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

privilège [-lɛž] masculin privilegij, predpravica, posebna pravica, prednost; ugodnost

abolition féminin des privilèges ukinitev, odprava privilegijev
accorder, concéder un privilège dati, priznati, odobriti privilegij
avoir, obtenir un privilège imeti, dobiti privilegij
jouir d'un privilège uživati privilegij

prix [pri] masculin cena, stroški; nagrada; vrednost; pomen, zaslužek; kazen; nagrajenec, -nka

prix Nobel Nobelov nagrajenec

1.

à prix d'argent za denar
à bon prix poceni
au prix de za ceno, na stroške, s pomočjo
à aucun prix za nobeno ceno, na noben način
au prix où est le beurre (familier) kot so stvari sedaj
à moitié prix za polovično ceno
à prix d'or za drag denar, zelo dragó
à tout prix za vsako ceno, na vsak način
à vil prix za smešno ceno, smešno poceni
de prix velike vrednosti, dragocen
de peu de prix malovreden
même au prix de la vie tudi če bi to stalo življenje
hors de prix nedosegljiv, zelo drag

2.

prix d'achat, de vente kupna, prodajna cena
prix pluriel alimentaires cene živil
prix pluriel d'après-guerre, d'avant-guerre povojne, predvojne cene
prix du bail cena najemnine, zakupa
prix coté à la bourse borzna cena
prix au comptant cena za gotovino
prix-courant masculin cenik
prix courant tržna cena
prix coûtant lastna c.
prix dérisoire smešna, smešno nizka c.
prix de détail maloprodajna c.
prix exceptionnel, d'occasion izjemna, priložnostna c.
prix excessif, exorbitant pretirana c.
prix de fabrique tovarniška c.
prix fait, prix convenu dogovorjena c.
prix de faveur izjemno ugodna c.
prix fixe stalna c.
prix forfaitaire, global pavšalna c.
prix de gros veleprodajna c.
prix imposé predpisana c.
prix inabordable nedostopna c.
prix libre prosta c.
prix de main-d'œuvre stroški za delovno silo
prix maximum, minimum maksimalna, minimalna c.
prix modéré, modique zmerna c.
prix mondial cena na svetovnem tržišču
prix moyen poprečna c.
prix net, brut neto, bruto c.
prix plancher, prix plafond najnižja, najvišja c.
prix de producteur proizvodna c.
prix publicitaire reklamna c.
prix de rachat zopetna odkupna c.
prix-réclame reklamna c.
prix de revient lastna c.
prix sacrifié prenizka c. (pod lastno c.)
prix de souscription subskripcijska c.
prix unique, unitaire enotna c.
prix usuraire oderuška c.
prix de voyage voznina
augmentation féminin, baisse féminin blocage masculin, calcul masculin, chute féminin, contrôle masculin des prix povišanje, znižanje, blokiranje, izračunanje, padec, kontrola (nadzor) cen
(tout) dernier prix skrajna, zadnja c.
distribution féminin des prix razdelitev nagrad (v šoli na koncu šolskega leta)
fluctuation féminin des prix nihanje cen
formation féminin, hausse féminin des prix formiranje, porast cen (na borzi)
Grand prix (de) velika nagrada (na konjskih dirkah)
juste prix équitable primerna c.
indice masculin des prix indeks cen
liste féminin des prix cenik
stabilisation féminin, stabilité féminin des prix stabilizacija, stabilnost cen
vil prix smešno nizka, slepa cena
attacher grand prix à quelque chose zelo ceniti, upoštevati kaj
augmenter de prix podražiti se
augmenter les prix zvišati cene
n'avoir pas de prix, être sans prix imeti zelo veliko vrednost, biti nepoplačljiv
convenir d'un prix pogoditi se za ceno
décerner un prix prisoditi, priznati, podeliti nagrado
demander un prix zahtevati ceno
demander le prix vprašati za ceno
diminuer, baisser les prix zmanjšati cene
disputer un prix pogajati se, potegovati se za ceno
établir, fixer un prix določiti ceno
faire hausser les prix pognati cene kvišku
mettre quelque chose à prix oceniti (v denarju)
mettre la tête de quelqu'un à prix razpisati nagrado na glavo kake osebe
rabattre du prix popustiti v ceni
remporter le prix dobiti nagrado, biti prvi
remporter le prix d'excellence dobiti (šolsko) nagrado kot najboljši učenec
vaincre au prix de sa vie plačati zmago s svojim življenjem
valoir, avoir son prix biti vreden svoje cene
ce n'est pas dans mes prix to mi je predrago
cela vaut toujours son prix to obdrži vedno svojo vrednost

prize¹ [práiz] samostalnik
nagrada, premija, dobitek, plačilo
figurativno najboljše; vojni plen (zlasti ladja), zaplenitev

the prizes of a profession najvišja mesta v poklicu
the prizes of life najvišji življenjski cilji
a prize idiot popoln idiot
to draw a prize in lottery zadeti dobitek v loteriji
to win a prize dobiti nagrado

priznanj|e¹ srednji spol (-a …) za zasluge ipd.: die Anerkennung, der Anerkennungspreis, die Würdigung, der Würdigungspreis, (odličje) die Auszeichnung
dobiti priznanje mit einem Preis/Anerkennungspreis ausgezeichnet werden
podelitev priznanj šport die Siegerehrung
figurativno vsega priznanja vreden anerkennenswert
pripomoči do priznanja komu/čemu (jemandem (etwas)) zu Ehren bringen

priznánje acknowledgment; recognition; (dopustitev) admission, avowal, concession; (izpoved, spoved) confession; (cenjenje, spoštovanje) appreciation

priznánje inovatorju award to the innovator
v priznánje njegovih zaslug in recognition of his merits
priznánje de iure de jure recognition
de facto priznánje de facto recognition
v znak priznánja za... in recognition of...
v priznánje naših zaslug in recognition of our merits
dobiti, pridobiti si priznánje to win recognition
izsiliti priznánje iz koga to extort an admission from someone
priznánje napak je prvi korak k poboljšanju admission of error is the first step towards improvement
dati vse (ali polno) priznánje (figurativno) to do justice (komu to someone)

procés kemija, tehnika process

sodni procés trial, case, legal proceedings, lawsuit, action at law
napraviti kratek procés s čim (figurativno) to make short work of something
delovni procés operation, procedure
kazenski procés criminal suit
razvojni procés process of development (ali of evolution)
procés proti čarovniku (-ici) zgodovina trial for witchcraft
civilni procés civil action (ali suit)
dobiti (izgubiti) procés to win (to lose) a suit
voditi procés to carry on a lawsuit
grozili so nam s procésom they threatened to bring an action against us
začeti procés to file a suit
začeti procés proti to commence (ali to institute) legal proceedings against, to bring someone up for trial

procés (kazenski) proceso m ; causa f criminal ; (civilni) pleito m ; (pravni spor) litigio m ; causa f ; (poték) proceso m (tudi kem) ; (postopek) procedimiento m ; operación f

civilni proces causa f civil
delovni proces proceso m de trabajo
kazenski proces proceso penal, causa (ali proceso) criminal
senzacionalen proces proceso sensacional
dobiti (izgubiti) proces ganar (perder) un pleito
začeti proces incoar un proceso
začeti proces proti komu formar (ali seguir un) proceso contra alg
voditi proces proti komu seguir una causa contra alg
napraviti kratek proces (fig) no andarse con contemplaciones; cortar por lo sano; no pararse en barras
slaba poravnava je boljša kot dober proces más vale mal arreglo que buen pleito

prolongation [-lɔ̃gasjɔ̃] féminin podaljšanje; sport podaljšek; odlog, rok

fouer les prolongations (sport) (nogomet) igrati podaljška
prolongation d'un délai podaljšanje roka
obtenir une prolongation du congé dobiti podaljšanje dopusta