Franja

ratiō -ōnis, f (rerī; prim. it. razione, sl. račun) račun(anje), izračun, izračunavanje, preračun, preračunavanje

I.

1. račun(anje) v pravem pomenu besede: magna ratio Ci., auri ratio constat Ci. račun se ujema, račun drži, izračunano je prav, ratio alicuius rei ali alicui rei stat Plin. iun. račun tako rekoč trdno stoji = sem na čistem s čim, in rationem inducere Ci. vračunati (vračunavati), zaračunati (zaračunavati), v račun vzeti (jemati), postaviti (postavljati), vključiti (vključevati), ratio quidem hercle apparet Ci. je jasen, rationem referre, reddere alicui alicuius rei Ci. položiti (polagati) račun o čem, glede česa = da(ja)ti odgovor glede česa, odgovoriti (odgovarjati), rationem (rationes) conficere, inire, putare, computare, ducere, subducere Ci. idr. ali componere T. račun spraviti (spravljati) na čisto, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), rationem inire C. ali habere Ci. narediti (delati) račun, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), obračunati (obračunavati), rationem exigere Val. Max., Plin. iun. ali rationem repetere, (re)poscere ab aliquo Ci., Cu. zahtevati (terjati) račun (odgovor) od koga, (po)iskati odgovor pri kom, (po)klicati koga na odgovor, rationes (ab aliquo) accipere Ci., Sen. ph. dati si račun položiti (od koga), ratio aeraria Ci. denarna mera, znižano denarno merilo, znižana kovna stopnja; pl. libri rationum Aur. računske (knjigovodske) knjige; occ.
a) popis, statistični pregled (očrt), seznam, spisek, (uradni) zapisnik, razvid, zaznamek: cedo rationem carceris, quae diligentissime conficitur Ci. zapisnik (seznam) jetnikov, jetniški zapisnik (dnevnik), rationes imperii Suet.
b) vsota, število, številka, broj: ea nimia est ratio Pl., ista ratio maxima est Pl.

2. sinekdoha opravek, opravilo, posel, poslovna zadeva (reč), zadeva, reč, dogodek: predvsem o denarnih poslih: ratio nummaria Ci., rationes explicare Ci.; v aliter. zvezi (hendiadyoin): qui iam cum isto … re ac ratione coniunctus esset Ci. imovinske zadeve, de tota illa ratione atque re Gallicana Ci., nisi de rebus rationibusque societatis decidisset Ci.; potem tudi metaf.: de ratione atque re Gallicana Ci. o dogodku v Galiji, haec res est ex domestica ratione Ci. se tiče notranjih razmer, spada med (zadeva) notranje razmere, fori iudiciique rationem Messalla suscepit Ci. politične in sodne posle (zadeve), ratio civitatis Ci. državni posel, državni opravek, državna zadeva, ratio belli Ci. vojni posel, vojna zadeva, publicae privataeque rationes C. javno in zasebno občevanje, javni in zasebni stiki, aliquid cadit in rationem utilitatis Ci.; od tod

3. meton. meae (tuae itd.) rationes = moja (tvoja itd.) korist, moj (tvoj itd.) hasek, moj (tvoj itd.) prid, moj (tvoj itd.) dobiček: rationes meas vestrae saluti anteposuissem Ci., me ad eius rationes adiungo Ci., suam rationem ducere Ci. v mislih imeti svojo korist (svoj prid), meis alienissimum rationibus Ci., prout ratio poscit T.

4. metaf. (pre)račun = premislek, premišljevanje, preudarek, preudarjanje, tehtanje, pretehtavanje, razmišljanje, razmislek, presoja(nje): inita subductaque ratione nefaria scelera meditantes Ci. po začetem in končanem razmisleku, habeo rationem (premišljam), quid acceperim Ci., quantum in ratione esset Hirt. kolikor se je dalo preračunati; od tod occ.
a) (z objektnim gen.) ozir, pogled na kaj, mar(anje), skrb, briga za kaj, poštev, upoštevanje: vel dignitatis vel commodi rationem habere Ci. ozirati se, pomisliti na kaj, v poštev (ozir) jemati kaj, non ullius rationem sui commodi ducere Ci. ozirati se, gledati, v mislih imeti, habere se rationem officii pro beneficiis Caesaris C. skrbeti za, brigati se, oratores … ad nostrorum annalium rationem veteres Ci. glede na, dii rationem habent piorum et impiorum Ci. skrbijo za … , gledajo na … , pro ratione pecuniae liberalius est tractatus Ci., salva utriusque temporis ratio est T. na obe dobi se je primerno oziralo, za obe obdobji se je primerno poskrbelo, salvā diligentiae tuae ratione Plin. iun. s popolnim ozirom na tvojo previdnost, brez škode za tvoj prav, ne da bi bila tvoja previdnost prikrajšana, sin est in me ratio rei publicae = sin rationem habeo Ci. če mi je mar za korist države, če skrbim za korist države, virtutis et vitiorum sine ulla divinā ratione (ne oziraje se na bogove) grave ipsius conscientiae pondus est Ci.
b) razmerje, odnos, zveza, občevanje, stik: rationem habere cum aliquo (aliqua re) Ci. biti v zvezi s kom, občevati s kom = alicui ratio est (intercedit) cum aliquo Ci., pacis quae potest esse cum eo ratio, in quo … Ci. kako je mogoče z njim živeti v miru, habenda cum M. Latrone pacis ratio Ci. mirno občevanje; pren.: ut ceteri menses in suam rationem reverterentur Ci.
c) postopanje, ravnanje, način ravnanja, pot = način, šega, navada, odnos, odnošaj, lastnost, svojstvo, kakovost, stanje, položaj: qua ratione? Ci., C., V. kako?, omnibus rationibus satisfacere C., omni ratione bellum comparare V., novā (aliā) ratione aliquid facere Ci., C., O., dementi ratione N., temerariā usus ratione N. postopanje, ravnanje, tua ratio existimatur astuta Ci., scribendi consilium ratioque Ci., eligendi et collocandi ratio Q., a me inita ratio est Ci. nastopil sem pot, podal sem se na pot, ad hunc interficiendum talem iniit rationem N., ratio perficiendi quaerebatur C., vitae naturaeque nostrae ratio Ci., cogitandi pronuntiandique ratio Ci., rei militaris ratio Ci., nullum sibi iste neque infitiandi rationem neque defendendi facultatem reliquit Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci. poučevanje; od tod konkr. = kakovost: agminis C., pontis C., tempestatum Ci., comitiorum ratio Ci. ravnanje (postopek) pri volitvah, ratio Galliae C. položaj, ratio pecuniarum Ci. denarna (finančna) razmerja, denarni (finančni) odnosi.
d) vodilo, pravilo, navodilo, sredstvo: novae bellandi rationes reperiebantur C., extremam rationem belli sequens colles occupabat C.
e) od tod po načrtu zasnovano ravnanje, načrtno (premišljeno, preudarno) ravnanje (postopanje), metoda, način, postopek, ukrep, domislek, domislica, namera, osnova, načrt, preudarek, premislek, odredba, odlok, ukaz, naredba, zakon: si sunt ratione translata (sc. aliena verba) Ci. razumno, primerno, ustrezno, prikladno, istam rationem otii tui probo Ci. načrtovano (na načrtu temelječe) brezdelno življenje, meae vitae rationes ab ineunte aetate susceptae Ci. življenje, kakor sem si ga bil zasnoval (začrtal, uredil), vicit ratio parcendi T., ratio belli C., belli gerendi C., Cu., proelii C. način, metoda, rationes belli gerendi communicare C. dogovoriti se o vojnih določilih, o načinu vojskovanja, rationes rerum publicarum aut constituendarum aut tuendarum Ci.; pogosto kot hendiadyoin: eadem defensionis ratio viaque Ci. ali ratione et viā procedit oratio Ci. ali quae ratione docentur et viā (modo) Ci. po načrtu, metodično; čisto konkr.: eius ratio non valuit V. načrt, tua ratio est ut … Ci. ti nameravaš, rationem Pompei sequendi omittere C., intervallis ratione distinctis Ci. pravilno, insanire certā ratione H. —

II.

1. miselna zmožnost (sposobnost), (raz)um, pamet(nost), razbòr, razbórnost, razborítost, bistroumnost, previd(nost), razsodnost, preudarnost, modrost, inteligentnost, inteligenca, intelekt, sprevidnost, presoja, (raz)umevanje, uvid, uvidenje, uvidevanje, sprevid(enje), spozna(va)nje, spoznava, spoznatev, dojemanje, dojetje ipd.: ratio docet et explanat, quid faciendum, quid fugiendum sit Ci., nec ratione nec visu perspici posse Cu., homines rationis egentes V., O., rationis participes Ci., fortuna omni ratione potentior Cu., te ratio ducat, non fortuna L., ratio ac disputatio Ci., magis ratione quam vi persuasit Vell., quod domi te inclusisti, ratione fecisti Ci. si naredil pametno, id nullā ratione factum nobis videtur C. prav neumno, ratione providere C., ratione aliquid metiri H., ratione et consilio vincere C., quantumque in ratione esset exploravit Hirt. kar je bilo pametno, nec sat rationis in armis V. ni razvidno, kaj naj (kaj lahko) opravi orožje, ratione insanire Ter. pri zdravi pameti; ratio est pametno biti, dobro biti, koristno se zdeti, ali ratio non est z inf. ne biti pametno, ni svetovati, ne kazati (kaj): cui adquiescere Cremonae ratio fuit T., minari divisoribus ratio non erat Ci.; in tako
a) minime est rationis z inf.: Col.
b) rationis est z inf.: Plin. iun.

2. meton. (pameten) vzrok, (pameten) razlog, nagib, vzgib, povod, pobuda: est aliqua huiusce rei ratio Ci. za to obstaja pameten razlog, nostra confirmare argumentis et rationibus Ci., ergo eius causae (sc. matricidii) ratio est, quod illa Agamemnonem occiderit Ci., nihil rationis adfers, quamobrem … Ci., ad eam sententiam cum reliquis causis haec quoque ratio eos deduxit, quod … C., ratio cunctandi T., liberalitas, cui ratio non constat Plin. iun. ki ne izvira iz plemenitega nagiba (plemenitih nagibov); ratio nulla est z inf. ne biti nobenega razloga: nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci.; od tod

3. sinekdoha podkrepitev (pokrepljevanje) z razlogi (dokazi, argumenti), dokaz, dokazovanje, argumentiranje, argumentacija, obrazložitev, obrazložba, razlaga, utemeljitev, utemeljevanje: ut nunc ratio cogit Ci., geometricis rationibus non credere Ci., geometricis … rationibus probare Macr., quid ergo opus est, dicet aliquis, ratione Ci. zakaj (čemu) je torej potrebno … dokazovanje?, rationem concludere Ci. skleniti, zaključiti, ratio est autem, cum omnis quaestio in argumentatione constitit Ci.; kot ret. t.t.: Q.

4. misel, mnenje, sodba, nazor, pogled na kaj: mea sic est ratio et sic induco animum meum Ter., in aliquam rationem scribere, loqui Ci., mollior ratio O., dissentio ab hac ratione Ci.; occ.
a) (politična) smer (usmeritev), tendenca, težnja, struja, duh, načelo, smer, pravec, stranka: bona ratio cum perdita confligit Ci. konzervativci z radikalci, florens homo in populari ratione Ci. v demokratski stranki, ratio temporum Ci.
b) (znanstvena) teorija, teoretično znanje, nauk, nazor, naziranje, načelo, princip, učeno mnenje, sistem, znanost, veda: (sc. est in me) huiusce rei ratio aliqua Ci. o tem imam nekaj teoretičnega znanja, sic ratio atque usus belli non intermittitur C. vojna (vojaška) teorija in praksa, erat enim tunc haec nova et ignota ratio, solem lunae oppositum solere deficere Ci., sine ulla arte aut ratione diiudicant Ci. ne da bi poznali prakso in teorijo (načela prakse in teorije) umetnosti.
c) filozofski (modroslovski) sistem (sestav), filozofski nauk, filozofska (modroslovna) šola: Epicuri ratio Ci. nauk, filozofski sistem, filozofija, ratio Stoicorum, Cynicorum Ci.

Opomba: Star. abl. rationi (po novejših izdajah pravilna obl. ratione) Lucr. (6, 66).

rattacher [rataše] verbe transitif (zopet) -na, -po, privezati; prikleniti; pripojiti; politique priključiti; spraviti v zvezo

(à z)
se rattacher priključiti se (à k komu), pripojiti se; spadati skupaj (à z), pripadati (à k); biti v zvezi; nanašati se; biti povezan
rattacher un chien zopet privezati psa
rattacher une commune à un canton priključiti občino kantonu
rattacher une question à une autre povezati neko vprašanje z drugim vprašanjem
ces questions se rattachent l'une à l'autre ti dve vprašanji sta povezani eno z drugim
rien ne nous rattache plus à notre pays d'origine nič nas več ne veže na našo rodno deželo

ravir [ravir] verbe transitif zelo razveseliti, vzradostiti, biti zelo všeč; ugrabiti, odvesti s silo; nezakonito se polastiti

ravir un enfant à ses parents ugrabiti otroka staršem
la mort nous a ravi un ami fidèle smrt nam je ugrabila zvestega prijatelja
(figuré) être ravi en extase biti v zamaknjenosti, v ekstazi
ravir l'honneur à une femme zapeljati žensko
cela m'a ravi to me je zelo razveselilo, očaralo
à ravir čudovito
elle est belle à ravir čudovito lepa je

ravissement [ravismɑ̃] masculin, vieilli ugrabitev; figuré prevzetost, zamaknjenje, navdušenje, ekstaza

être dans le ravissement biti ves zamaknjen, biti v ekstazi

ravnotežj|e [é] srednji spol (-a …) das Gleichgewicht, stanje: der Gleichgewichtszustand, položaj: die Gleichgewichtslage, (sil Kräftegleichgewicht, tekoče Fließgleichgewicht)
figurativno ravnotežje oblasti der Gewaltausgleich
biologija toplotno ravnotežje der Wärmehaushalt
vodno ravnotežje der Wasserhaushalt, die Wasserbilanz
čut za ravnotežje der Schweresinn
izgubiti ravnotežje aus dem Gleichgewicht geraten
loviti ravnotežje balancieren
obdržati/ohranjati ravnotežje das Gleichgewicht halten
spraviti v ravnotežje in die Gleiche bringen
ujeti ravnotežje sich fangen (tudi figurativno)
vzdrževati ravnotežje das Gleichgewicht aufrechterhalten
palica za ravnotežje die Gleichgewichtsstange, die Balance
vaja za ravnotežje die Gleichgewichtsübung
lovljenje ravnotežja das Balancieren, der Balanceakt (tudi figurativno), figurativno die Gratwanderung
izguba ravnotežja der Gleichgewichtsverlust
motnja ravnotežja die Gleichgewichtsstörung
občutek ravnotežja das Gleichgewichtsgefühl
priti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht kommen
spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
biti v ravnotežju dve stvari: sich die Waage halten

ravnotéžje balance; poise; counterbalance, equilibrium

politično ravnotéžje balance of power
ravnotéžje sil balance of power
držati v ravnotéžju to balance, to poise
spraviti iz ravnotéžja koga to knock someone off his balance, to throw someone off his balance, to put someone out of countenance, to upset someone
ohraniti ravnotéžje to keep one's poise (ali balance)
biti v ravnotéžju to be poised
izgubiti ravnotéžje to lose one's poise (ali one's balance), to overbalance
najti ravnotéžje to strike a balance

ravnotéžje equilibrio m (tudi fig)

stabilno (labilno) ravnotežje equilibrio estable (inestable)
držati (izgubiti, zopet vzpostaviti, motiti) ravnotežje mantener (perder, restablecer, alterar) el equilibrio
zopet najti ravnotežje volver a hallar el equilibrio
biti v ravnotežju estar en equilibrio
spraviti v ravnotežje (iz ravnotežja) equilibrar (desequilibrar)
držati si (medsebojno) ravnotežje equilibrarse

ravnovesj|e [é] srednji spol (-a …) das Gleichgewicht, der Gleichgewichtszustand
biologija naravno ravnovesje der Naturhaushalt
vodno ravnovesje der Wasserhaushalt
biti v ravnovesju das Gleichgewicht halten ➞ → ravnotežje

razcvét bloom, blossoming, flowering; efflorescence; figurativno prime, prosperity, heyday; (umetnosti) golden age

biti v polnem razcvétu to be in full bloom

razdòr discord, dissension, division, disunion; disagreement; difference; rupture; variance; split

biti v razdòru z to be at variance, to be at odds with
sejati razdòr to sow dissension, to stir up discontent (ali strife)
denarne zadeve so napravile razdòr med člani družine money matters have caused a rift between the members of the family

razmah moški spol (-a …) der Aufschwung, die Entfaltung
biti v polnem razmahu in vollem Gange sein

razmáh swing

poln razmáh full swing
biti v polnem razmáhu to be in full swing
dati čemu poln razmáh to give (ali allow) something full swing

razmàh amplitude ženski spol (d'oscillation); volée ženski spol , impulsion ženski spol , mouvement moški spol ; figurativno essor moški spol , élan moški spol , entrain moški spol , élévation ženski spol

razmah domišljije l'élan (ali l'essor) de l'imagination
biti v polnem razmahu être en pleine activité, battre son plein
dati čemu nov razmah donner un nouvel essor (ali une nouvelle impulsion) à quelque chose

razmàh incremento m ; vuelo m ; actividad f ; fig florecimiento m ; impulso m ; (elan) brío m

razmah domišljije vuelo de la imaginación
doba razmaha (razcveta) época f de florecimiento
biti v polnem razmahu desplegar gran actividad; tomar vuelo, tomar incremento
dati čemu nov razmah dar un nuevo impulso a a/c

razmérje (odnos) relation ženski spol , rapport moški spol ; proportion ženski spol

ljubezensko razmerje liaison ženski spol (amoureuse), relations (intimes), flirt moški spol, familiarno amourette ženski spol
sorodstveno razmerje parenté ženski spol
številčno razmerje rapport numérique
učno razmerje apprentissage moški spol
v razmerju do, z en proportion de, à raison de, proportionnellement à, par rapport à
biti v prijateljskem razmerju s kom avoir des relations (ali rapports) d'amitié avec quelqu'un

razmérje (-a) n

1. rapporto; proporzione:
mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo l'energia meccanica è in costante rapporto con quella termica
deliti vsoto v razmerju 1:10 dividere una somma in rapporto di 1:10
biti v sorodstvenem razmerju essere in rapporti di parentela

2. (kar obstaja med posamezniki, skupinami) relazione, rapporto:
ljubezensko razmerje relazione amorosa
imeti razmerje s kom avere una relazione con qcn.

3. v razmerju do (izraža izhodišče pri opredeljevanju) in rapporto a:
vsak človek v razmerju do drugih il singolo in rapporto agli altri
v razmerju in rapporto:
biti v ustreznem razmerju essere in rapporto adeguato, conforme (alle possibilità, circostanze e sim.)

4. mat. quoziente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. delovno razmerje rapporto di lavoro
lingv. frekvenčno razmerje med besedami rapporto di frequenza fra le parole
fiz. kompresijsko razmerje rapporto di compressione
jur. obligacijsko razmerje rapporto contrattuale

razor [réizə]

1. samostalnik
britev; oster rob
ameriško čekan divje svinje

as sharp as a razor oster kot britev
razor blade klina britve
electric razor električni brivnik
safety razor brivski aparat; žilet(ka)
to be on the razor's edge figurativno biti v nesigurnem nevarnem, kritičnem položaju
to cut blocks with a razor nekaj delati z nezadostnim, neustreznim orodjem (sredstvi)
to grind, to set a razor nabrusiti britev

2. pridevnik
ostrorob, ki ima oster greben

3. prehodni glagol
briti z britvijo

to razor down odbriti, odrezati; figurativno zmanjšati

razor edge [réizəédž] samostalnik
oster rob, oster greben; oster gorski greben; ostra črta, ki deli
figurativno kritičen položaj

to be on a razor edge biti v zelo nevarnem, v kritičnem položaju

razpoložénje estado m (ali disposición f) de ánimo; humor m

biti v deprimiranem razpoloženju estar deprimido (ali abatido)
razpoloženje je bilo sijajno (na zabavi, veselici itd.) hubo gran animación; se desbordó la alegría
biti v veselem razpoloženju estar alegre

razpoložênje êtat moški spol d'âme, disposition ženski spol (de l'âme), humeur ženski spol , moral moški spol , état moški spol d'esprit

biti v deprimiranem razpoloženju être déprimé (ali abattu)
biti v sijajnem razpoloženju être en train (ali en liesse), se sentir à la fête