Franja

it's [its] = it is

iūmentum -ī, n (iz *iugmentum: iungere; star. iouxmentum; iug, ioux h gr. ζεῦγος; prim. iūgerum, iugum)

1. vprežna živina: vectus vimentis iunctis N. na dvovprežnem vozu vozeč se, iumenta conquirere C., is, qui iumenta agebat L., iumenta et camelos a Susis contrahere Cu., non iumenta solum, sed etiam elephanti L., plaustra et iumenta L., quid vos, inquit, me iumentum putatis esse Petr., cum morarentur iumenta Ci., iumenta tarda Sen. ph., iumenta bovesque Col., iumento adhaerens Gell.

2. tovorna živina: iumenta oneraria, onusta L., iumento statim desiluit Amm.

iūs², iūris, n (stlat. jous, prvotno ievos, potem iovos, gen. iovesis, iz tega iūs, iūris po sinkopi; prim.: lat. iūstus, iūrgō)

1. (človeško) pravo (naspr. fās božje pravo), zakonilo, (pravno) ustanovilo (določilo), pravda: omnia humanitatis iura violare Ci., iura dare H., V. ustavo dati, principia iuris Ci., ius anceps novi, causas defendere possum H., ius ac fas colere L., ius ac fas omne delere Ci., contra ius fasque Ci., S., hoc fas ac iura sinunt V., ius bonumque (pravo in pravičnost) apud eos non legibus magis quam naturā valebat S., condere nova iura L., natus in libero populo inter iura legesque L., ius discere Aug. učiti se pravo(znanstvo) (v Rimu); occ. (kolekt.)
a) pravna ustanovila (določila), zbirka zakonov: ius Flavianum Ci. (fasti in legis actiones, ki jih je l. 304 zapisal Gnej Flavij).
b) pravni nazori, pravna pravila, pravo: ius gentium Ci. mednarodno pravo, ius civile Ci. državljansko pravo, ius publicum H. državno pravo, ius hominum Ci. naravno pravo, ius praetorium Ci. od pretorjev izdana pravna pravila, ius humanum et divinum Ci., S., ius necessitudinis Suet., omnium iurum atque legum fictor Pl., iure nostro Ci. po našem (rimskem) pravu, iure agere cum aliquo Ci. proti komu sodno postopati, s tožbo prijeti ga, vložiti tožbo proti komu.

2. occ. pravica (kot predmet sodne razsodbe): quod is, qui bellum geret, imperavit, id ius ratumque esto Ci. bodi pravnomočno, summum ius, summa inuiria Ci. (iz Ter.), ius dicere Ci. ali reddere L. ali pesn. iura dare O. izreči (izrekati) sodbo, soditi, razsoditi (razsojati), deliti pravico, iure uti Ci. strogo po zakonu ravnati, ius petere Ci. razsodbo zahtevati, de iure respondere Ci. dajati pravne odgovore, populis aequata duobus iura O., regia iura Quiriti O.

3. meton.
a) sodišče (kot kraj): Pl., in ius de suā re numquam ivit N., in ius adiit Ci., in ius vocare Ci., (adversarius eum) rapit in ius H. ga vleče pred sodišče, in ius ambulare Ter.
b) pravne zahteve, pravna pravica, nadpravica, predpravica, svoboščina: ius suum armis exsequi C., ius suum retinere Ci., populus Rom. ius suum recuperabit Ci., ius suum persequi Ci. uveljaviti (uveljavljati), de suo iure cedere Ci., suo iure decedere L., ius suum tenere, obtinere Ci., omnia pro suo iure agere Ter. strogo se držati svoje pravice, ius dare alicui rei Sen. ph., Lucan. stvari pomagati do pravice, dovoliti kaj, iura communia Ci. enake pravice, iura (ius) belli Ci.; ius est (z inf.) prav je, dovoljeno je, sme se, pravično je: Cat. fr., Ci., L., Suet.; (z ACI): Ter.; alicui ius est (z inf.) nekdo ima pravico, za nekoga je prav(ično), dovoljeno mu je, sme: Ci., V., H., O.; tako tudi istuc ius est ali meum ius est (z ut s cj.): Pl., Ter.; z objektnim gen.: ius auxilii, agendi cum plebe, materiae caedendae, sententiae dicendae L., ius emendi Q., ius muneris O. pravica darovanja, spolium iuris mei O. do katerega imam pravico, ki mi pristoji; pesn.: ius caeli O. pravica do … ; s subjektnim gen.: implorare iura libertatis Ci. pravice svobodnjakov, auspiciorum iura turbare Ci.

4. occ.
a) pravica = moč, oblast: sui iuris esse Ci. biti samosvoj, biti samostojen, in paucorum ius atque dicionem concedere S., ius de tergo ac vita habere L. imeti oblast nad kaznovanjem in smrtjo, aliquem proprii iuris facere Iust. samostojnega narediti; toda: aliquem sui iuris facere Vell. koga podjarmiti, podvreči si; tako tudi: tot undique gentes iuris habere sui velle Lucan. podvreči si, hoteti spraviti pod svojo oblast; pesn.: ius et moderamen equorum O.; tudi ius in aequora O. nad morjem.
b) (kolekt.) pravno stanje: eodem iure sunt, quo fuerunt Ci., uxores eodem sunt iure, quo viri Ci., iura coniugalia O., muliebria L.; v političnem smislu: civitas optimo iure Ci. polnopravna, ius Latii (Latinum) T. omejeno pravno stanje latinskih poldržavljanov.

5. abl. iūre po pravici: si iure posses eum accusare Ci., admissus est nemo; iure id quidem Ci., suo iure Ennius sanctos adpellat poëtas Ci. po vsej pravici, id ei merito atque optimo iure contigit Ci., iusto iure L.

6. iūs iūrandum jur. t. t. (pravnomočna) prisega: est ius iurandum adfirmatio religiosa Ci., Galli ius iurandum sibi datum esse dixerunt Ci., tirones iure iurando accepto (ko se jim je priseglo) nihil iis nocituros hostes se Otacilio dediderunt C., ius iurandum concipere T. obrazec za prisego napisati, iure iurando interposito L. po … , inter se fidem et ius iurandum dare C., ius iurandum offerre, ius iurandum oblatum non recipere Q., ius iur. ab adversario exigere aut recusare Q., ius iur. remittere Icti., magnā voce iurare verissimum pulcherrimumque ius iur. Ci., praestare more sollemni ius iurandum Plin. iun., agere de uxoribus sollemne ius iur. Gell., ius iur. servare N., conservare Ci., N., violare Ci., ius iur. alicui praeire Plin. iun. narekovati, fidem astringere iure iurando Ci., psephismata iure iurando constricta Ci., se iure iur. constringere Lamp.; tudi ločeno: ius igitur iurandum Ci., iurisque iurandi Ci.

Opomba: Dat. sg. iūre v stari formuli iure dicundo: L., Suet., Gell.; gen. pl. iurum: Pl., Cat. fr.

íz from, out of; of, by, through, for, because of

iz angleščine from (the) English
iz ambicije for (ali because of) ambition
iz dneva v dan from day to day
iz glave (na pamet) by heart, from memory, extempore, off-hand
iz ljubezni for love
iz ljubezni do for love of
iz mode out of fashion
narejen iz made of (ali from)
iz (notranjosti) hiše from within the house
iz leta v leto year by year
iz prepričanja by conviction
iz izkustva from experience
iz radovednosti out of curiosity
iz tega razloga for this reason
iz skoposti through (ali because of) avarice
iz sovraštva through hatred
iz strahu for fear (pred... of...)
iz usmiljenja out of pity
iz vljudnosti through politeness
iz dobrega vira from a good source
biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with anger
je tvoja ura iz zlatá? is yours a gold watch?
ima hčer iz prvega zakona he has a daughter by his first marriage
piti iz kozarca to drink out of a glass
priti iz Zagreba to come from Zagreb
prevesti iz slovenščine v angleščino to translate from Slovene (ZDA Slovenian) into English
razvideti iz to see by
ni si upal iz hiše he did not dare venture out of the house

izbírati to choose; to select; to pick out; to sort out

težko je izbírati med tema dvema knjigama there is not much to choose between these two books (= obe sta enaki)

izbírčen finical, finicky; fastidious; particular (v in, on, about); pogovorno choosey, choosy; (v jedi) squeamish; hard to please; discriminating; dainty (in one's choice); overnice

zelo je izbírčen glede hrane he is very particular about his food, he is very particular (as to) what he eats
izbírčna je glede obleke she is particular about her dress
reveži ne smejo biti izbírčni beggars can't be choosers
biti izbírčen v spoprijateljevanju to choose one's friends carefully

izbljuvek samostalnik
1. (telesna tekočina) ▸ hányás, hányadék, köpetZ analizo izbljuvkov lahko zelo enostavno ugotovimo, s čim se sove hranijo. ▸ A köpet elemzésével nagyon egyszerűen megállapítható, mivel táplálkoznak a baglyok.
Obdukcija je pokazala, da se je delavec zadušil s hrano oziroma izbljuvki. ▸ A boncolás kimutatta, hogy a dolgozó fulladását étel, illetve hányadék okozta.

2. neformalno (o izjavi) ▸ fröcsögés
Tisti izbljuvki neke politične stranke so pa samo slabo prikrit strah pred slabitvijo lastne (strankarske, ne državne) moči. ▸ Egy politikai párt fröcsögése csak a saját (párt-, nem állami) hatalmának gyengülésétől való, rosszul leplezett félelme.

3. (o vulkanskem izbruhu) ▸ kitörés, kiömlésVulkanski izbljuvek se je ves ta čas počasi pomikal proti morju, Tihemu oceanu, in ga prejšnji teden tudi dosegel. ▸ A vulkán által kiokádott láva lassan hömpölygött a tenger, azaz a Csendes-óceán felé, a múlt héten pedig el is érte.

izbóljšati to improve; to make better; to mend; to ameliorate

to stvari ne bo izboljšalo this will not mend matters
izbóljšati se to improve, to mend, to ameliorate, to alter for the better
njegovo zdravje se je izboljšalo his health has improved
moglo bi se izbóljšati there is room for improvement

izbruh samostalnik
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitörés, kirobbanásAvstrijski državni zbor se je maja 1917 sestal prvič po izbruhu vojne. ▸ Az osztrák országgyűlés a háború kitörése után először 1917 májusában ült össze.
Islandci po izbruhu afere podpisujejo tudi peticijo za odstop premierja. ▸ Az izlandiak az ügy kirobbanása után aláírásokat gyűjtenek a miniszterelnök lemondása érdekében.
Grčiji je zaradi dolgov dve leti po izbruhu krize grozil bankrot. ▸ Görögországot két évvel a válság kitörését követően csőd fenyegette.

2. (o naravnem pojavu) ▸ kitörés, kiütésZ rastjo mesta je bilo vedno več tudi nevarnosti za izbruh požara. ▸ Ahogy nőtt a város, úgy nőtt a tűzveszély is.
Vzrok za izbruh ognja so vročina, suša in močni vetrovi, vremenoslovci pa tudi v prihodnjih dneh niso napovedali obilnejših padavin. ▸ A tűz keletkezését a hőség, a szárazság és az erős szél okozta, a meteorológusok pedig nem jósolnak nagy mennyiségű csapadékot a következő napokra.
Izbruhi sevanja gama se pojavljajo nenapovedano in so povsem naključno porazdeljeni po nebu. ▸ A gammakitörések váratlanul következnek be és teljesen véletlenszerűen oszlanak el az égbolton.

3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitörésZadnji večji izbruh vulkana je bil leta 1992. ▸ Az utolsó nagyobb vulkánkitörés 1992-ben volt.
Najbolj zanimivi so gejzirji, izbruhi vode in pare, ki nastanejo zaradi močnega segrevanja podzemne vode. ▸ A legérdekesebbek a gejzírek, a talajvíz intenzív felmelegedése által okozott víz- és gőzkitörések.

4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitörés, rohamMajhni otroci z rednimi čustvenimi izbruhi izražajo in čutijo negativna čustva. ▸ A kisgyermekek a negatív érzelmeket rendszeres érzelmi kitörésekkel fejezik ki és dolgozzák fel.
Imam izbruhe, tarnam, se pritožujem. ▸ Kirohanásaim vannak, zsörtölődöm, panaszkodom.
To že ni bil prisrčen sprejem, temveč pravi izbruh sovražnosti. ▸ Ez aztán nem szívélyes fogadtatás volt, hanem igazi ellenséges roham.
Ob prihodu košarkarjev je med navijači sledil velik izbruh veselja. ▸ Amikor a kosárlabdázók megérkeztek, a szurkolók örömkitörése várta őket.

5. (o bolezni) ▸ kitörésZdraviti moramo začeti čim prej, vsaj v prvih treh dneh po izbruhu mehurčkov. ▸ A kezelést a lehető leghamarabb meg kell kezdeni, legalább a hólyagok megjelenését követő első három napon belül.
Od okužbe do izbruha bolezni mine od dva do štiri dni. ▸ A fertőzéstől a betegség kitöréséig kettő és négy nap közötti idő telik el.

6. (o besednem odzivu) ▸ kirohanás, kitörés
Ni redko, da domačini na povsem normalne prošnje zahodnjakov odgovarjajo z izbruhi: "Dovolj je kolonializma", "Pojdite domov, kaj še delate tukaj!" ▸ Nem ritka, hogy a helyiek a nyugatiak teljesen hétköznapi kéréseire az „Elég a gyarmatosításból!”, „Menj haza, mit keresel még mindig itt!?” kirohanásokkal válaszolnak.

izdájati ➞ izdati

moči me izdajajo (figurativno) my strength is failing (ali letting me down), (zaradi bolezni) I am getting weaker, I am near exhaustion (ali breakdown)
oči ga izdajajo, da je lopov arhaično his eyes argue him to be a knave
izdájati se za to pose as (umetnika an artist); to pretend to be
izdaja se za zdravnika he purports to be a doctor

izdihljáj expiration; breathing out; breath

v zadnjih izdihljájih je he is at his last gasp

izdíhniti to exhale; to expire; (umreti) to die, to expire, to give up the ghost, to breathe one's last (breath), to stop breathing; to perish

kmalu bo izdihnil he is at the point of death, he is at his last gasp

izdivjáti se to stop raging, to calm down; (vihar) to abate, to die down; (otroci) to romp; figurativno to sow one's wild oats, (iznoreti se) to have one's fling

vihar se je izdivjal the storm has spent its fury, the storm is spent
izdivjal se je (o osebi) he has got over his bad temper, his rage is spent

izglèd (zunanjost) appearance, look, aspect; (upanje) prospect (s pl), chance; expectation

dobri izglèdi good prospects (ali chances)
slabi izglèdi slender chances, bleak prospects
ima dobre izglède za službo he has a good chance of getting the post (ali job)
izglèdi niso sijajni the outlook is not too bright
izglèdi so enaki ničli the chances are nil
izglèdi so vse prej kot rožnati prospects are anything but rosy
nima izglèdov za uspeh he has no chance (ali not a chance, not a hope) of success
pokvariti si izglède to spoil one's chances

izgoréti to burn away (ali down ali out); to be burnt down; to be consumed by fire

sveča je izgorela the candle is burnt out

izgubíti to lose; to be a loser, to come off a loser, to meet with a loss, to incur (ali to experience) a loss; (s smrtjo) to suffer a bereavement (ali the loss of a dear one), to be bereaved, to lose someone; (založiti kam) to mislay

izgubíti se to be lost, to become lost, to lose one's way, to go astray
izgubi se! be off with you!, begone!, get along with you!, žargon get lost!
izgubíti se v gozdu to be lost in the woods
izgubíti bitko to lose a battle
izgubíti glavo to lose one's head, to become confused
izgubíti v igri to lose at gambling
izgubíti naklonjenost kake osebe to lose someone's good grace (ali someone's favour), to incur displeasure
nismo nič izgubili! (figurativno) not much of a loss!
izgubíti nedolžnost to lose one's innocence (ali chastity)
nimam česa izgubíti I have nothing at stake, I stand to lose nothing
izgubil sem X SIT pri tem poslu I am X tolars out of pocket by this transaction
izgubíti očeta to lose (ali to suffer the loss of) one's father
izgubíti svoje pravice to lose (ali to forfeit) one's rights
izgubíti svoj čas in trud to waste one's time and trouble (ali pains)
izgubíti čut sramežljivosti, sramú to lose one's sense of shame, to be dead to shame
izgubíti potrpljenje to lose (one's) patience, to lose one's temper
izgubíti pot to lose one's way. to go astray
izgubíti pravdo to lose a lawsuit, to be debated in a lawsuit
izgubíti nit svojega govora to lose the thread of one's discourse
izgubíti igro, partijo to lose a game
tudi hipa ne smemo izgubíti there is not one moment to lose
zaradi tega bi (on) utegnil izgubíti svoje mesto that might lose him his place
izgubíti pogum to lose courage, to lose heart, to be discouraged
izgubíti na teži to lose weight, to lose flesh, to slim
izgubíti tla pod nogami to lose one's footing
izgubíti sled to lose the scent, to lose the trail
izgubíti ugled to lose face, (pri kom) to sink in someone's estimation, to lose credit with someone
izgubíti voljo za to lose one's zest for
izgubíti vrednost to depreciate
izgubíti upanje to lose (ali to give up) all hope, to despair (of)
izgubil je pogum his heart (ali spirits) sank
izgubíti iz vida, iz oči to lose sight of
izgubíti zanimanje za to lose interest in
izgubíti zaupanje to lose one's confidence
izgubíti zavest to swoon, to faint away, to have a fainting fit
izgubíti življenje (v bitki) to lose one's life (in battle)
ne bomo izgubljali besed o tem we shall waste no words on that
kakor (pri)dobljeno, tako izgubljeno easy come, easy go

izgubljèn lost; (zapuščen) forlorn; (zašel) astray

urad za izgubljène predmete lost property office
biti izgubljèn to be lost
izgubljèn je (umrl bo) he is lost, he is done for
izgubljèn si, če boš to naredil you are lost if you do that, pogovorno if you do that you've had it
če on izve o tem, sem izgubljèn if he hears of it, I've had it
to je izgubljèn čas it's a waste of time
to je izgubljèn trud it's wasted effort (ali a waste of time)
še ena izgubljèna iluzija another lost illusion
kakor dobljeno, tako izgubljèno easy come, easy go

izhájati (časopis) to be published (ali issued ali brought out), to come out; (posledica) to arise, to result from; to originate in; to spring up (from, out of); to ensue, to proceed from; to derive (iz from)

iz tega izhaja, da... hence it follows (ali ensues) that...
ne morem izhájati (z denarjem) I cannot make both ends meet
z njim ni mogoče izhájati there is no living (ali dealing) with him
z njo dobro izhajamo we are on good terms with her, we are getting on well with her
časopis izhaja vsak dan the paper comes out every day

izhód exit; way out; egress; outlet; egression; opening; figurativno (možnost) resort

izhód v sili emergency exit
kot zadnji izhód (figurativno) in the last resort
izhód na morje outlet (ali egress) to the sea
ni drugega izhóda (figurativno) there is no other way (ali no choice)
napraviti izhód za dim to provide a vent (ali a vent-hole) for the smoke
videti izhód (figurativno možnost) to see a way out
ne vidim nobenega izhóda (figurativno) I am at my wit's end
to je položaj brez izhóda it is a deadlock (ali stalemate), pogovorno we're in a cleft stick, we're up a gum tree
sprejmem to le kot zadnji izhód I accept it only as a last resort

izíti to come out; (knjiga) to be published (ali issued ali brought out); to appear

pravkar izšlo just out, just come out, just published, fresh from the presses
kje je izšla knjiga? where was the book published?, where did the book come out?
izíti kot zmagovalec to emerge as victor, to come off victorious
knjiga je pravkar izšla the book is just out
izíti se to turn out
dobro (slabo) se izíti to turn out well (badly)
zadeva se bo v redu izšla it will come out all right in the end
izíti se drugače to prove otherwise