Franja

Zadetki iskanja

  • márati (-am) imperf.

    1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
    ne marati jesti non voler mangiare
    ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
    (eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

    2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
    mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

    3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
    od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

    4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
    nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
    ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

    5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
    ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
    ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile
  • marljív assiduous, diligent, industrious, hardworking, keen, studious, arhaično sedulous; busy, active

    marljív obiskovalec frequent visitor
    biti marljív to be industrious (busy, active), to take pains, to do one's best
    marljívo se učiti to study hard
    marljívo hoditi v gledališče to be a regular theatre-goer
    marljívo obiskujem predavanja I attend lectures regularly
  • mašíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zamašiti

    1. tappare, turare; zeppare:
    mašiti luknje tappare i buchi
    mašiti rano tamponare la ferita
    mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
    pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
    pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
    mašiti s trskami sverzare
    mašiti z vložki tassellare

    2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

    3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
    celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

    B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. mangiare, ingollare:
    mašiti se z jedjo ingollare il cibo

    2. (tlačiti se) pigiarsi
  • matílda (-e) f pog. pren.
    matilda ga je pobrala è andato a ingrassare i cavoli, ha tirato le cuoia
  • mávričen (-čna -o) adj.

    1. dell'arcobaleno:
    mavrične barve i colori dell'arcobaleno

    2. simile ad arcobaleno; iridato, iridescente
  • mázati (mážem)

    A) imperf. ➞ namazati

    1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
    mazati čevlje lucidare le scarpe
    mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
    mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
    šport. mazati smučke sciolinare
    mazati z oljem oliare
    mazati z voskom incerare

    2. pog. (ličiti) truccare

    3. teh. ingrassare, lubrificare:
    mazati ležaje ingrassare i cuscinetti

    4. pren. (podkupovati) ungere:
    mazati koga ungere le ruote a qcn.

    5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
    pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri

    6. pren. picchiare, menare:
    mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone

    7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)

    8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
    šport. mazati koga battere qcn.
    pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.

    B) mázati se (mážem se) imperf. refl.

    1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi

    2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi

    3. pog.
    ven se mazati cavarsi d'impiccio
  • mèč (-a) m

    1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
    izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
    opasati si meč cingere la spada
    vihteti meč brandire la spada
    ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
    pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
    prekrižati meče incrociare i ferri
    uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco

    2. pren. spada:
    meč pravice la spada della giustizia

    3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
    pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
    požiralec mečev mangiatore di spade
    PREGOVORI:
    kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce
  • med prep.

    1. tra, fra:
    pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

    2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
    razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

    3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
    šteti med najboljše essere tra i migliori
    (z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
    razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
    (za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
    (za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
    stiki med državami contatti fra stati

    4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
    priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
    med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
    med drugim je povedal tra l'altro raccontò
    pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
    med nama (rečeno) detto fra noi
    igre med dvema ognjema palla esclusa
    pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
    stati med vrati stare sulla soglia
    pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
    med nama inter nos
    med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
    obdobje med vojnama periodo interbellico
    anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale
  • méd (kovina) brass

    cev (žica) iz méd, -íi brass tube (wire)
    izvesek, ščitek iz méd, -íi brass plate
    rdeča méd, -í (= tombak) tombac
  • méd, (kovine) laiton moški spol , cuivre moški spol jaune

    cev (žica) iz médi tube moški spol (fil moški spol) en (ali de) laiton
  • medtém in the meantime; meanwhile; in the interval; ZDA betweentimes

    medtém se je zgodilo mnogo stvari many things have happened in between, much water has flown under the bridge
    kje boš ti medtém where will you be meanwhile
    medtém ko while, whilst
    medtém ko delam while I work
    njegov brat je bogat, medtém ko je on reven his brother is rich while he is poor
  • medtém

    A) adv. frattanto, intanto, nel frattempo; nel contempo:
    dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo sei stato assente a lungo, nel frattempo sono cambiate tante cose

    B) medtém ko konj.

    1. (za izražanje istočasnosti) mentre; intanto che:
    medtem ko ga oblači, mu daje nasvete mentre lo veste gli prodiga consigli

    2. (za poudarjanje nasprotja) mentre; quando:
    medtem ko je lani razstavljalo 20 držav, jih bo letos čez 50 mentre l'anno scorso hanno partecipato alla fiera 20 paesi, quest'anno saranno più di 50
    on zahteva odškodnino, medtem ko sem pravi oškodovanec jaz chiede i danni, quando il vero danneggiato sono io
  • mêja (državna, deželna) frontier, border; (ločnica) boundary (-line); (mejno področje) borders pl, confines pl; figurativno limit, (skrajni konec) extreme point; (rob) edge, verge, skirt

    na mêji on the frontier
    onkraj mêje beyond the frontier, (v tujini) abroad
    v mêjah (česa) within the borders (ali limits) (of something)
    do (neke) gotove mêje to a certain extent, to some extent, up to a point
    mestne mêje city boundaries pl
    starostna mêja age limit
    živa mêja hedge, hedgerow, quickset hedge
    določitev mêje demarcation; delimitation
    kršitev mêje violation of the frontier
    prestopitev mêje frontier-crossing
    mêja, ki se ne sme prestopiti figurativno pogovorno deadline
    prekoračiti, prestopiti mêjo to cross the frontier, (figurativno) to exceed the limit (ali permission)
    postaviti mêjo, mêje to put (ali to set) bounds to, to limit
    začrtati mêjo to draw a boundary
    določiti mêjo to determine (ali to set, to fix) a boundary
    vse ima svoje mêje there is a limit to everything, we must draw the line somewhere
    ne poznati mêje (figurativno) to know no bounds
    njegova hvaležnost (njegovo začudenje) ni poznala mêjá his gratitude (his surprise) knew no bounds
    to presega vse mêje that passes all bounds
    moje potrpljenje je skoraj doseglo svojo mêjo I have almost reached the limit of my patience
    držati v mêjah to keep within bounds, to check, to restrain
    tvoriti mêjo čemu to form the boundary of something
  • mêja (-e) f

    1. frontiera, confine, termine:
    državna, občinska meja confine di Stato, comunale
    meje po katastrski mapi confini catastali
    meje igrišča i confini del campo
    jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
    prestopiti mejo varcare la frontiera

    2. (področje, območje) confine; area

    3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
    starostna meja limiti d'età
    poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

    4.
    živa meja siepe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
    presegati vse meje superare ogni limite
    biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
    biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
    iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
    datumska meja fuso orario
    drevesna meja limite della vegetazione arborea
    meja elastičnosti limite di elasticità
  • mejník (-a) m

    1. pietra di confine, termine:
    postaviti mejnike collocare i confini

    2. pren. pietra miliare

    3. limite
  • mendá maybe, probably, possibly, supposedly; surely, presumably

    mendá je takó it may be so
    mendá je bolan he is said to be ill
    mendá si to slišal? I suppose you've heard it?
    mendá bo res it might be true
  • mêni to me

    kakor ti mêni, tako jaz tebi play ball with me and I'll play ball with you, arhaično claw me, and I'll claw thee
    mêni je žal I am sorry
    mêni ga je žal I pity him, I am sorry for him
    mêni je drago I am glad (ali pleased)
    mêni na ljubo to please me, on (ali ZDA in) my behalf
    mêni se zdi it seems (ali appears) to me
    mêni je do tega, da (ga vidim) I am anxious to (see him), I insist on (seeing him)
    danes mêni, jutri tebi today is ours, tomorrow is yours
  • méniti to mean; to think; to opine; to be of opinion; to believe

    jaz menim drugače I think otherwise, I don't agree, I beg to differ
    kaj menite, bi pili skodelico čaja? what do you say to a cup of tea?
    méniti se (pogovarjati se) to talk (z with), to converse (with someone on some topic)
    méniti se za kaj to give (ali to pay) heed to, to heed something, to care about something
    ne menite se za to! don't bother, don't trouble (yourself) about it!
    ne se méniti za kaj to take no notice of something, to show no interest in something
    ne menim se za govorice ljudi I don't bother (ali mind) what people say
    ne se méniti za nevarnost to disregard (ali to ignore) danger
  • menjáva (-e) f

    1. ekon. cambiamento, cambio; scambio; baratto:
    ugodna menjava dolarja cambio favorevole del dollaro
    menjava med državama narašča gli scambi fra i due paesi sono in aumento

    2. ekst. cambiamento; (ri)cambio; variazione; permutazione; vicenda:
    menjava vremena il cambiamento del tempo
    menjava izrabljenih delov il cambio dei pezzi vecchi
    menjava letnih časov la vicenda delle stagioni

    3. polit. alternanza, avvicendamento, cambio:
    menjava strank v vladi l'alternanza dei partiti al governo
    pren. menjava političnih funkcij il cambio della guardia

    4. avt.
    menjava prestave (brzine) cambio della marcia
  • méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

    normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
    mére in uteži measures and weights pl
    dobra (slaba) méra full (short) measure
    dolžinska méra linear (ali long) measure
    ploščinska méra square (ali superficial) measure
    prostorninska méra cubic measure
    votla méra measure of capacity
    največja skupna méra matematika greatest common measure
    obrestna méra rate of interest
    zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
    do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
    v obilni méri amply, richly
    v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
    prek mére beyond measure, beyond all bounds
    v neki méri in a measure
    čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
    v isti méri kot... in the same measure as...
    v enaki méri alike
    napravljen po méri made to measure
    obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
    po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
    enota mére unit of measure
    krojač, ki dela po méri bespoke tailor
    dati dobro méro to give good measure
    držati se mére to be moderate, to observe due moderation
    napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
    podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
    podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
    podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
    on ne pozna mére he knows no bounds
    to presega vse mére that goes beyond all bounds
    prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
    napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
    do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
    vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
    vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)