Franja

prȅtraga ž
1. med. izvid, preiskava: pretraga krvi, mokraće
2. rekognosciranje: kršćane šalju Turci u -u pred turškimi oddelki gredo krščanske pačrulje, da vidijo, če ni kje skrit sovražnik

preudáriti to consider; to think over, to think through

če vse preudarimo all things considered
dobro preudarjeno dejanje a well thought out (course of) action

prevención ženski spol preprečenje; opreznost, varnostni ukrep; policijska straža; preiskovalni zapor; preduverjenost, predsodek, opozorilo, svarilo; živež

piquete de prevención straža v pripravljenosti
como medida de prevención iz previdnosti
de prevención če bo treba, v sili
exento de prevención nepristranski
llevar a la prevención pripeljati na policijo

prezgódaj adv. troppo presto; prematuramente, (v pov. rabi) prematuro; anzitempo:
prezgodaj je umrl morì anzitempo
prezgodaj bi bilo, če bi trdili, da sarebbe prematuro affermare che

preživéti to live; to survive; (prebiti) to spend; to spend one's life

ne bo preživel tega dne he will not survive this day
preživéti precéj stoletij to last many a century
preživéti koga to survive someone, to outlive someone
preživéti teden dni v Parizu to spend a week in Paris
to se je preživelo this has fallen into disuse (ali out of use)
preživéti svoje otroke to survive one's children
preživéti katastrofo to survive a disaster
če me bo preživel if he survives me
preživel je očeta za sedem let he survived his father by seven years

pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione

prier [prije] verbe transitif prositi (quelqu'un de quelque chose koga za kaj); povabiti (à k, na); zavzeti se, nastopiti (pour quelqu'un za koga); verbe intransitif moliti

prier quelqu'un à déjeuner, à dîner povabiti na kosilo, na večerjo
(religion) prier pour les morts moliti za mrtve
je vous prie de me pardonner prosim vas, da mi oprostite
je vous en prie prosim vas lepo; če smem prositi
se faire prier pustiti se prositi
ne pas se faire prier ne se pustiti prositi ali siliti, hitro sprejeti

príjati (ugajati, všeč biti) être au goût de quelqu'un, plaire, convenir à quelqu'un , (dobro deti) faire du bien à quelqu'un

če vam to prija si cela vous convient, si cela vous arrange, si cela fait votre affaire

prílika (parabola) parabole ženski spol , comparaison ženski spol ; (priložnost) occasion ženski spol ; circonstance ženski spol

o priliki à l'occasion de, lors de
po priliki à peu près, approximativement, environ
po vsej priliki vraisemblablement, probablement
pri prvi priliki à la première occasion
pri teh prilikah dans ces circonstances
ugodna prilika une occasion favorable (ali propice), popularno une belle occase
priliko izkoristiti, izrabiti profiter d'une occasion
pograbiti, popasti priliko saisir l'occasion
zamuditi prliko manquer (ali laisser échapper, rater) une occasion, familiarno manquer le coche
če se ponudi prilika si l'occasion se présente (ali s'offre)

prílika (priložnost) ocasión f ; (parabola) parábola f

ob priliki (= ob) con ocasión de
ob tej priliki en esta ocasión
ob prvi priliki en (ali a) la primera ocasión
imeti priliko tener ocasión (de)
izkoristiti priliko aprovechar la ocasión
pograbiti, popasti priliko asir (ali coger ali tomar) la ocasión por los cabellos (ali por la melena)
zamuditi priliko perder la ocasión
če se ponudi prilika si se presenta la ocasión
prilika naredi tatu la ocasión hace al ladrón

priméren suitable (to), convenient (for), appropriate (to, for), proper; adequate (to); proportionate; becoming, due, fair; apt; (cena) reasonable

vse ob primérnem času all in its proper time
na primérnem mestu in the proper place
priméren razmeram, okolnostim primér fair in the circumstances
duhu časa primérno in accordance with the spirit of the age
biti zelo priméren za to be well suited to
biti priméren (ustrezati) to befit (sth)
če to smatrate za primérno if you think it proper
ne zdi se mi primérno I don't think it appropriate

primerno [é] angebracht, richtig
temu primerno dementsprechend
če bo primerno geeignetenfalls
videti je temu primerno er sieht danach aus
primerno je, da bi … es ist geraten zu …

prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

pripečátiti (-im) perf. sigillare; pog. affibbiare, mollare un ceffone:
če ne boš tiho, ti bom eno pripečatil se non stai zitto ti mollo uno schiaffo

pripisáti ajouter, écrire en marge ; (komu kaj) attribuer quelque chose à quelqu'un ; (v breme, nekaj slabega) imputer quelque chose à quelqu'un

sam sebi si naj pripiše, če il n'a qu'à s'en prendre à lui-même si, c'est bien sa propre faute si; (prišteti komu) mettre (ali porter) au compte de, mettre sur le compte de

pri|ti³ (-de) prihajati
pride do nesreče, spora …: es kommt zu, dogodka: es ereignet sich
do okužbe pride … die Ansteckung erfolgt durch …
če pride do im -fall
(katastrofe im Katastrophenfall); (nanesti) geschehen, sich treffen (es trifft sich)
vse je prišlo drugače es kam alles ganz anders
karkoli pride was auch immer kommen mag

príti venir ; (prispeti) llegar

priti z letalom (z ladjo, z vlakom, z avtom, z avtobusom) venir en avión (en barco, en tren, en coche, en autobús)
zopet priti volver
priti bliže acercarse; aproximarse
pridi sem! ¡ven aquí!, ¡ven acá!
pridimo k stvari ¡vengamos al caso!
to mi pride kot nalašč eso me viene clavado
prideš kot poklican llegas muy oportunamente
priti kot poklicano, kot nalašč venir rodado
naj pride, kar hoče! venga lo que viniere, pase lo que pase
priti do cilja alcanzar su objetivo, lograr la finalidad
priti med ljudi tratar con la gente, (govorica) extenderse
priti si na jasno o čem poner (ali sacar) en claro a/c
kako pridem do ...? ¿por dónde se va a...?
priti h komu venir a casa de alg
priti na dan llegar a descubrirse, llegar a saberse
prišlo mu je na misel, (da ...) tuvo la idea de (nedoločnik), se le ocurrió... (nedoločnik)
priti iz mode pasar de moda
priti v nevarnost exponerse a un peligro
priti ob kaj perder a/c, quedar privado de a/c
priti ob življenje perder la vida, morir, perecer
ne priti z mesta (ne se premakniti) no moverse del sitio, no avanzar; (fig tudi) no adelantar
priti v poštev ser tomado en consideración
priti na pomoč venir en ayuda
priti na okus tomar gusto (za kaj a a/c)
priti na svoj račun realizar un beneficio, fig quedar satisfecho
priti do pretepa llegar a las manos
če pride do vojne si estalla la guerra
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
priti čemu na sled descubrir la pista de a/c
priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
priti pred sodnika comparecer ante el juez
priti na svet venir al mundo, nacer
prišel sem na vrsto ha llegado mi turno
priti zopet k zavesti volver en sí, recobrar el conocimiento

prix [pri] masculin cena, stroški; nagrada; vrednost; pomen, zaslužek; kazen; nagrajenec, -nka

prix Nobel Nobelov nagrajenec

1.

à prix d'argent za denar
à bon prix poceni
au prix de za ceno, na stroške, s pomočjo
à aucun prix za nobeno ceno, na noben način
au prix où est le beurre (familier) kot so stvari sedaj
à moitié prix za polovično ceno
à prix d'or za drag denar, zelo dragó
à tout prix za vsako ceno, na vsak način
à vil prix za smešno ceno, smešno poceni
de prix velike vrednosti, dragocen
de peu de prix malovreden
même au prix de la vie tudi če bi to stalo življenje
hors de prix nedosegljiv, zelo drag

2.

prix d'achat, de vente kupna, prodajna cena
prix pluriel alimentaires cene živil
prix pluriel d'après-guerre, d'avant-guerre povojne, predvojne cene
prix du bail cena najemnine, zakupa
prix coté à la bourse borzna cena
prix au comptant cena za gotovino
prix-courant masculin cenik
prix courant tržna cena
prix coûtant lastna c.
prix dérisoire smešna, smešno nizka c.
prix de détail maloprodajna c.
prix exceptionnel, d'occasion izjemna, priložnostna c.
prix excessif, exorbitant pretirana c.
prix de fabrique tovarniška c.
prix fait, prix convenu dogovorjena c.
prix de faveur izjemno ugodna c.
prix fixe stalna c.
prix forfaitaire, global pavšalna c.
prix de gros veleprodajna c.
prix imposé predpisana c.
prix inabordable nedostopna c.
prix libre prosta c.
prix de main-d'œuvre stroški za delovno silo
prix maximum, minimum maksimalna, minimalna c.
prix modéré, modique zmerna c.
prix mondial cena na svetovnem tržišču
prix moyen poprečna c.
prix net, brut neto, bruto c.
prix plancher, prix plafond najnižja, najvišja c.
prix de producteur proizvodna c.
prix publicitaire reklamna c.
prix de rachat zopetna odkupna c.
prix-réclame reklamna c.
prix de revient lastna c.
prix sacrifié prenizka c. (pod lastno c.)
prix de souscription subskripcijska c.
prix unique, unitaire enotna c.
prix usuraire oderuška c.
prix de voyage voznina
augmentation féminin, baisse féminin blocage masculin, calcul masculin, chute féminin, contrôle masculin des prix povišanje, znižanje, blokiranje, izračunanje, padec, kontrola (nadzor) cen
(tout) dernier prix skrajna, zadnja c.
distribution féminin des prix razdelitev nagrad (v šoli na koncu šolskega leta)
fluctuation féminin des prix nihanje cen
formation féminin, hausse féminin des prix formiranje, porast cen (na borzi)
Grand prix (de) velika nagrada (na konjskih dirkah)
juste prix équitable primerna c.
indice masculin des prix indeks cen
liste féminin des prix cenik
stabilisation féminin, stabilité féminin des prix stabilizacija, stabilnost cen
vil prix smešno nizka, slepa cena
attacher grand prix à quelque chose zelo ceniti, upoštevati kaj
augmenter de prix podražiti se
augmenter les prix zvišati cene
n'avoir pas de prix, être sans prix imeti zelo veliko vrednost, biti nepoplačljiv
convenir d'un prix pogoditi se za ceno
décerner un prix prisoditi, priznati, podeliti nagrado
demander un prix zahtevati ceno
demander le prix vprašati za ceno
diminuer, baisser les prix zmanjšati cene
disputer un prix pogajati se, potegovati se za ceno
établir, fixer un prix določiti ceno
faire hausser les prix pognati cene kvišku
mettre quelque chose à prix oceniti (v denarju)
mettre la tête de quelqu'un à prix razpisati nagrado na glavo kake osebe
rabattre du prix popustiti v ceni
remporter le prix dobiti nagrado, biti prvi
remporter le prix d'excellence dobiti (šolsko) nagrado kot najboljši učenec
vaincre au prix de sa vie plačati zmago s svojim življenjem
valoir, avoir son prix biti vreden svoje cene
ce n'est pas dans mes prix to mi je predrago
cela vaut toujours son prix to obdrži vedno svojo vrednost

probō -āre -āvī -ātum (probus)

I.

1. preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, preveriti (preverjati), (pre)kontrolirati, testirati: Petr., Vulg., Aug. idr., denarios, pecuniam Plin., Icti., mensurae publice probatae Icti., munera T., censores villam publicam in campo Martio probaverunt L., ad opera, quae locassent, probanda L., tus probatur candore Plin. kvaliteta kadila se spozna po … , kakovost kadila je razvidna iz … ; metaf. presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): suo ex ingenio mores alienos Pl., vulgus amicitias utilitate probat O.

2. za dobro (dobrega) spozna(va)ti (šteti), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), (po)hvaliti, ceniti: Pl., Plin. iun., Corn., Sil., Suet. idr., domum tuam perspexi atque probavi Ci., hoc consilio probato N., Commii virtutem probavit C., consurgunt ii qui et causam et hominem probant C., Asia picem Idaeam maxime probat Plin. v Aziji najbolj cenijo idajsko smolo (dajejo prednost idajski smoli), Iove non probante H. zoper Jupitrovo voljo, proti Jupitrovi volji; z dvojnim acc. prizna(va)ti koga za kaj: Thucydidem auctorem N., Vercingetorigem imperatorem C., aliquem iudicem Ci. (naspr. improbare aliquem npr. testem); z inf. za dobro (primerno, prav) spozna(va)ti, dobro (primerno, prav) se zdeti komu kaj: Caesar probat mare transire C., sive tu Lucina probas vocari H. ali Lucina, če ti je ljubše, da te tako imenujejo; z ACI: remos aptari Cu. spoznati za potrebno (nujno), da se … , arma sumere non ante cuiquam moris quam civitas suffecturum probaverit T. dokler ga občina ne spozna za sposobnega za orožje. —

II.

1. (po)kazati komu kaj kot sprejemljivo (dobro, primerno, ugodno, pohvalno), pohvalo (odobrenje, odobritev) pridobi(va)ti čemu, za kaj: (sc. libros oratorios) tibi valde probabo Ci., suam probare operam studebant C., non vereor, ne hoc officium meum P. Servilio iudici non probem Ci., id Memnoni probari posse Cu. da se da to Memnonu dopovedati; poseb. pogosto refl.: Ligarius in eā legatione sociis ita se probavit C. se je prikupil; in med.: probari alicui C., Ci., N. biti komu po volji, ugajati komu, non probari alicui Cu. ne biti po volji komu, ne ugajati komu; obscurius vitium pro vero probatur Ci. (ob)velja, se sprejme (vzame) za … , vulnus pro ictu gladiatoris probari Ci. da se rana vzame (šteje) za …

2. komu kaj storiti, narediti (delati) verjetno (jasno), poveriti (poverjati), zaupati, (po)kazati, ponazoriti (ponazarjati), (na)slikati, poočititi (poočitovati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati: Pl., Ph., Q., probas mihi ista, quae dicis Ci., res probat vocem auguris O., tanti maleficii crimen talibus viris Ci., ipsi Catoni rationem facti mei probem Ci., hoc difficile est probatu Ci.; z dvojnim acc.: observantia … memorem se alicui probare Plancus in Ci. ep. izkaz(ov)ati se hvaležnega komu; z ACI: iudicibus probare Verrem contra leges pecuniam cepisse Ci., perfacile factu esse illis probat conata perficere C.; occ.
a) probare aliquem pro aliquo hoteti, da kdo velja za kaj, oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), izda(ja)ti koga za kaj: quem pro illo probare velles Ci., facile ut (sc. te) pro eunucho probes Ter. da lahko dosežeš, da te bodo imeli za skopljenca.
b) z dokazi prikazati koga kot hudodelca, dokazati komu zločin (gr. ἐλέγχειν): qui socii probari non poterant Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. probātus 3

1. (pre)izkušen, preverjen, zanesljiv, dokazan, vrl, (dokazano) dober, izvrsten, odličen, izbran, pošten, sposoben: Col., Ambr., argentum Pl., ut probati et electi in provincias mittantur C., aetatis spatio probati Ci., p. antistites Ci., femina probatissima Ci., homines artium spectati et probati Ci., statua Plin., cultura Q.; od tod probatum est Hyrcanis (z inf.) Sil. Hirkanci imajo navado; superl. adv.: probatissime nosse rem militarem Cass. prav dobro poznati.

2. cenjen, čislan, priljubljen, všečen, prijeten; z dat.: probatus suis filius Ci., probatus carusque nobis Plin. iun., omnibus esse se probatum debet sperare Ci., nemo probatior primoribus patrum L., alicui minus probatum esse N. manj všeč biti komu, ne ugajati komu, probatissima sententia Gell. zelo sprejemljiv nasvet.