Franja

kisle kumarice ženski spol množina die Essiggurke, Gewürzgurke, s senfom: Senfgurke
začimbe za kisle kumarice das Gurkengewürz
figurativno čas kislih kumaric das Sommerloch, die Sauregurkenzeit

klečanje samostalnik
1. (dotikanje tal s koleni) ▸ térdelés, térdepelés Klečanje na kolenih lahko postane med dolgotrajnim ročnim pletjem zelo neudobno. ▸ A sokáig tartó kézi fonás alatt a térdelés nagyon kellemetlenné válhat.
Poredne učence so kaznovali s palico ali klečanjem na koruzi. ▸ A rosszalkodó tanulókat pálcával és kukoricán térdepeléssel büntették.
Duhovnost je več kot le klečanje pred oltarjem. ▸ A lelkiség több az oltár előtt térdelésnél.
Klečanje pred človekom je v azijskih državah najvišja stopnja izražanja spoštovanja. ▸ Az ázsiai országokban a letérdelés egy másik ember előtt a tisztelet kifejezésének a legmagasabb foka.

2. (o ponižnosti) ▸ térdre borulás, térdre ereszkedés, meghunyászkodásNewyorčani so izgubili živce nad županovim prisiljevanjem mesta h klečanju pred njim. ▸ A New York-iak elveszítették a türelmüket a polgármesterükkel szemben, aki szeretné, ha térdre borulna előtte a város.
To, kar me je ves čas po vojni motilo, zlasti v kulturi, je bilo klečanje pred vsem tujim - od romanopisja do filozofije. ▸ Ami háború után mindig zavart, elsősorban a kultúra területén, az a térdre ereszkedés volt a a külföldi dolgok előtt, a regényírástól a filozófiáig.
Veliki slovenski umi od Prešerna in Cankarja do Kocbeka so bili veliki kritiki slovenske ponižnosti in klečanja pred gospodarji. ▸ A nagy szlovén elmék Prešerentől és Cankartól kezdve egészen Kocbekig a szlovén alázatosság és az urak előtti meghunyászkodás nagy bírálói voltak.

kocine se postavijo pokonci komu frazem
(o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz, feláll a szőr a hátán [od negativnih čustev]
Noč čarovnic je čas, ko televizijske postaje preplavijo filmi, ob katerih se nam kocine postavijo pokonci. ▸ A Halloween az az időszak, amikor a tévécsatornákat elárasztják olyan filmek, amelyektől feláll a szőr a hátunkon.
Privržencem skupine U2 so se že ob prvem poslušanju dueta kocine postavile pokonci. ▸ A U2 együttes rajongói már a duett első meghallgatásakor libabőrösek lettek.
Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu, kocine se naježijo komu

koledar samostalnik
1. (o merjenju časa) ▸ naptárFrancoski kralj v svoji deželi določil spremembo koledarja, s čimer je bil začetek leta prestavljen na 1. januar. ▸ A francia király megváltoztatta az országában használt naptárt, ezért január 1. lett az év kezdőnapja.Pri starih ljudstvih se je astronomija razvila kot znanost, ki je ljudem pomagala računati čas in izdelati koledar. ▸ Az ősi népeknél a csillagászat olyan tudományként fejlődött ki, amely segített az embereknek az idő mérésében és a naptárkészítésben.Povezane iztočnice: astronomski koledar, lunin koledar, kitajski koledar, judovski koledar, islamski koledar, muslimanski koledar, julijanski koledar, gregorijanski koledar

2. (publikacija) ▸ naptárIzdelavo koledarjev omogočajo tudi boljši izdelovalci fotografij. ▸ Naptárkészítésre a jobb fényképészeknél is van lehetőség.Vzemite v roke svinčnik in si ta datum označite na koledarju. ▸ Vegyetek a kezetekbe egy ceruzát és jelöljétek meg ezt a napot a naptárban.Spomnite se svoje preteklosti, kot da je zapisana na koledarju, ki visi na steni in ki ga vsak dan pogledate. ▸ Úgy emlékezzetek a múltatokra, mintha a falon lógó naptárban szerepelne, amire minden nap rápillantotok.
Povezane iztočnice: stenski koledar, namizni koledar, adventni koledar

3. (računalniška aplikacija) ▸ naptárPoleg običajnih Microsoftovih programov ima Casio priložena še dva programa za vodenje koledarja in imenika kontaktov. ▸ A szokásos Microsoft-programok mellett a Casio két másik naptárkezelő, illetve címjegyzékkezelő programot is tartalmaz.Spletišče omogoča tudi izdelavo koledarja za poljuben mesec v navedenem obdobju. ▸ A weboldal azt is lehetővé teszi, hogy naptárt hozzon létre az adott időszak bármely hónapjára.Uporabniki lahko dodajajo in spreminjajo podatke v koledarju, imeniku in seznamu opravil, mogoče pa je tudi ustvariti krajše zapiske. ▸ A felhasználók hozzáadhatnak és módosíthatnak információkat a naptárban, a címjegyzékben és a teendők listájában, valamint rövidebb jegyzeteket készíthetnek.

4. (razpored dejavnosti) ▸ naptárVodstvo košarkarske Lige NLB je zaradi sprememb koledarja Evrolige skrčilo število tekem. ▸ Az NLB kosárlabdaliga vezetősége az Euroliga naptárának megváltozása miatt csökkentette a mérkőzések számát.Potrebno je izdelati koledar dirk in določiti dirke, na katerih sodelujejo konji slovenskega porekla. ▸ El kell készíteni a versenynaptárt és kiválasztani azokat a futamokat, amelyeken szlovéniai származású lovak versenyeznek.Sodišče v Cincinnatiju naj bi božič čim prej črtalo s koledarja državnih praznikov. ▸ A cincinnati bíróság állítólag a karácsonyt minél előbb törölni szeretné az állami ünnepek naptárából.

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

kommend prihodnji; der kommende Mann človek, čigar čas prihaja/se šele začenja; človek, s katerim se bomo še srečevali

koncentracija samostalnik
1. neštevno (miselna zbranost) ▸ koncentráció, összpontosításSkodelica običajnega poparka na dan izboljša koncentracijo. ▸ Napi egy csésze főzet javítja a koncentrációt.Vam na delovnem mestu pogosto pade koncentracija? ▸ Gyakran nem tud összpontosítani a munkahelyén?
2. (o količini snovi) ▸ koncentrációSamo v enem vzorcu je bila prekoračena mejna dovoljena koncentracija za en pesticid. ▸ Csak egy mintában haladta meg egy növényvédőszer koncentrációja a megengedett határértéket.Njihove koncentracije holesterola in trigliceridov v krvi so normalne. ▸ A vérükben mért koleszterin- és triglicerid-koncentráció normális.

3. (zgoščenost) ▸ koncentráció, összpontosulás Koncentracija na trgu je potrebna za konkurenčno poslovanje na evropskem trgu. ▸ A piaci koncentráció szükséges a versenyképességhez az európai piacon.
Današnji čas zahteva na svetovnem trgu bliskovito rast in koncentracijo podjetij. ▸ A mai globális piac gyors növekedést és a vállalatok koncentrációját igényli.
Pri veliki koncentraciji neodpornih živalih hitro izbruhne epidemija. ▸ A nem ellenálló állatok nagy koncentrációja esetén gyorsan kitör a járvány.
Prehode se označuje tam, kjer je prisotna stalna koncentracija pešcev. ▸ Ott kell gyalogátkelőket kijelölni, ahol folyamatos a gyalogosok koncentrációja.

kopanj|e [ó] srednji spol (-a …) das Baden; brez tekstila: das Nacktbaden
… kopanja/za kopanje Bade-
(čas die Badezeit, prepoved das Badeverbot, dodatek za der Badezusatz, priložnost die Badegelegenheit, reči Badesachen množina, voda das Badewasser, vreme das Badewetter)
primerno topel za kopanje badewarm

korajža samostalnik
pogosto v leposlovju (pogum) ▸ mersz, kurázsi, bátorságŠe pri osemdesetih pravi, da bi rad napisal knjigo, a nekako nima korajže. ▸ Még nyolcvanéves korában is azt mondja, hogy szeretne könyvet írni, de valahogy nincs mersze hozzá.
Ko mladi literat zbere korajžo in prične pisati, mora najti primeren čas in prostor. ▸ Amikor egy fiatal szerző összeszedi a bátorságát és elkezd írni, megfelelő időt és helyet kell találnia a munkához.
Pozdravljam, da ima vlada korajžo s tem začeti. ▸ Üdvözlöm, hogy a kormánynak van mersze ezzel kezdeni.

kos¹ [ó] moški spol (-a …) das Stück (kratica : Stck., St.); kamna ipd.: der Brocken
kos kruha ein Stück Brot
lep kos ein gutes Stück (poti ein gutes Stück Weg), kruha: eine Ecke (Brot)
kos opreme das Gerät
(lovske Jagdgerät), (nadomestni del) das Teil (pribora Zubehörteil); -stück (fazonski tehnika Formstück, tovora Frachtstück, ledu Eisstück, lesa Holzstück, mesa Fleischstück, nakita Schmuckstück, perila Wäschestück, pohištva Möbelstück, prtljage Gepäckstück, torte Tortenstück, kotni Winkelstück, križni Kreuzstück, paradni Paradestück, razstavni Schaustück, reducirni tehnika Reduzierstück, trebušni pri mesu Bauchstück)
… kosa/kosov/za kos Stück-
(čas izdelave enega kosa die Stückzeit, število die Stückzahl, cena za der Stückpreis, plačilo po der Stücklohn, stroški za Stückkosten množina)
teža enega kosa das Einzelgewicht
na kose raztrgati, razrezati ipd.: in Stücke
v (enem) kosu im Stück, stückig
led v kosu das Blockeis
po kosih stückweise, figurativno brockenweise
kos za kosom Stück für Stück

kòsidba ž košnja: livade su stasale za -u prišel je čas košnje

kraj¹ moški spol (-a …) der Ort, die Örtlichkeit; (naselje) die Ortschaft; -ort (domači Heimatort, gorski Gebirgsort, namembni Bestimmungsort, izpolnitveni Erfüllungsort, bivanja Aufenthaltsort, dajatve Leistungsort, dobave Lieferort, izdaje dokumenta Ausstellungsort, izida Erscheinungsort, izvora/od koder kdo izvira Herkunftsort, Ursprungsort, plačila Zahlungsort, prireditve Veranstaltungsort, rojstva Geburtsort, smrti Sterbeort, zasedanja Tagungsort, tekmovanja Austragungsort, sosednji Nachbarort)
vezan na določen kraj standortgebunden
… kraja Orts-
(konec das Ortsende, der Ortsausgang, navedba die Ortsangabe, območje der Ortsbereich, opis die Ortsbeschreibung, poznavalec der Ortskundige, poznavanje die Ortskenntnis, sprememba der Ortswechsel, tabla das Ortsschild, tabla za konec kraja das Ortsendeschild, podoba das Ortsbild, začetek der Ortseingang)
čas in kraj Ort und Zeit
spomin za kraje das Ortsgedächtnis
določilo kraja die Raumangabe
iz kraja aus dem Ort
iz kraja v kraj von Ort zu Ort
od kraja do kraja drugačen örtlich verschieden
prebivajoč v kraju ortsansässig
tujec v kraju der Ortsfremde ( ein krajr)
tuj v kraju ortsfremd
v kraju/znotraj kraja im Ort, innerorts

krajéven (-vna -o) adj. del luogo, locale:
krajevne navade usanze locali
krajevni vlak treno locale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. krajevni čas ora locale
lingv. krajevni odvisnik subordinata di luogo
lingv. krajevni prislov avverbio di luogo
krajevno ime toponimo
krajevno telefonsko omrežje rete telefonica locale
krajevne značilnosti colore locale
mitol. krajevno božanstvo nume indigete
lingv. krajevni izraz idiotismo

krajevn|i [é] (-a, -o) örtlich; Orts-, Lokal- (oddajnik der Ortssender, promet der Ortsverkehr, čas die Ortszeit, dodatek der Ortszuschlag, imenik das Ortsverzeichnis, vektor matematika der Ortsvektor, časopis die Lokalzeitung, das Lokalblatt, telefonski pogovor das Ortsgespräch, potres das Ortsbeben, oblast die Ortsbehörde, die Ortsobrigkeit, obvoznica die Ortsumgehung, sekcija die Ortsgruppe, tabla die Ortstafel, klima das Ortsklima, pristojnost die Ortszuständigkeit, skupnost die Ortsgemeinschaft, uprava die Lokalverwaltung, Ortsverwaltung, ime der Ortsname, društvo der Ortsverein, načrtovanje die Ortsplanung, omrežje das Ortsnetz, podnebje das Ortsklima, prebivalstvo die Ortsbevölkerung)

krajša|ti (-m) skrajšati kürzen (tudi matematika ulomke), verkürzen, abkürzen
krajšati se dnevi, noči: abnehmen
krajšati si čas sich die Zeit verkürzen

krájšati to shorten, (rezati) to cut short; to abridge, to abbreviate

krájšati se to shorten, to become shorter
krájšati ulomek to reduce a fraction
krájšati si čas to pass the time pleasantly, to beguile away the time, to amuse oneself

krájšati (-am)

A) imperf. ➞ skrajšati

1. accorciare; abbreviare:
krajšati krilo accorciare la gonna
krajšati tekst abbreviare, sfoltire il testo

2.
krajšati (si) čas ammazzare, ingannare il tempo

3. mat.
krajšati ulomek ridurre la frazione

B) krájšati se (-am se) imperf. refl. accorciarsi

Krampf, der, (-/e/s, Krämpfe) krč; figurativ nekaj prisiljenega, krčevitost; es ist alles nur Krampf ves čas se nekaj silijo

kra|sti (-dem) ukrasti stehlen
krasti čas die Zeit stehlen
krasti spanec den Schlaf stehlen
figurativno Bogu čas krasti dem lieben Gott die Zeit/den Tag stehlen
figurativno krasti kot sraka stehlen wie ein Rabe
krasti se schleichen, proč: sich schleichen, sich davonschleichen

krȁsti krádēm, ne krádi, krȁdijah -āše, krȁo krȁla, krȁden -a
I.
1. krasti: krasti kao vatra krasti kot sraka; krasti koga krasti komu; krasti bogu dane bogu čas krasti; krasti komu dragocjeno vrijeme, dragoceno vreme
2. ekspr. slepariti: krasti koga kod kartanja
II. krasti se tihotapiti se: krasti se kroz neprijateljske redove