Franja

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

Antipatria -ae, f (Ἀντιπατρία iz Ἀντίπατρος) Antipatrija (Berat), mak. mesto ob ilirski meji, poimenovano po Antipatru, mak. kralju: L.

antreffen^* jemanden najti, dobiti, etwas naleteti na; antreffen gegen zadeti ob

Antrōn -ōnis, acc. -ōna, f (Ἀντρών) Antron, mesto v Tesaliji ob Malijskem zalivu: L.

Anūbis -idis, acc. -bim in (pri poznih piscih) -bem, m (Ἄνουβις, egipč. Anup) Anubis, egipč. božanstvo, Ozirisov sin, gospodar grobov in podzemlja, spremljevalec in čuvar bogov, čaščen v pasji podobi, upodabljan kot mož s pasjo (šakaljo) glavo ali kot pasja glava na slopu, pozneje poistoveten s Hermesom ali Merkurjem ter za cesarjev tudi v Rimu splošno čaščen, posebno kot čuvar ob vratih zgornjega sveta in podzemlja in kot spremljevalec duš na poti v podzemlje: Plin., Ap. idr., latrator Anubis V., O., latrans An. Pr.

Ānxur² -uris, n (prim. Ānxurus) Anksur, prastaro volskovsko mesto v Laciju na apneniških strminah ob Ufentovem (Ufēns) ustju, l. 400 so ga osvojili Rimljani, od l. 329 rim. naselbina (pozneje imenovana Tarracīna): L. idr., impositum saxis late cendentibus Anxur H.; kot masc. gora Anksur, Anksurska gora, na kateri stoji mesto Anksur: candidus, superbus Anxur Mart.; tudi ime nekega tamkajšnjega vrelca: Vitr., Serv. — Od tod adj. Ānxurnās -ātis anksurski: populus L.

Āonēs -um, acc. -as, m (Ἄονες) Aon(c)i, beotijski staroselci, imenovani po starem heroju Aonu (Ἄων): M., Serv.; atrib. = beotijski: montes V. Od tod

1. adj. Āonius 3 (Ἀόνιος) aonski = beotijski: vir O. Tebanec Herkul, deus O. Jupitrov in Semelin sin Bakh, iuvenis (= Hippomenes) O., humus O., vertex V. Helikon, fons ali aquae O. helikonski vrelec Aganipa (pri V. v gr. obl. Āoniē Aganippe), arma Stat. tebansko, Aoniae sorores O. = Āonidēs -um, f O., Iuv. aonske (beotijske) sestre, Aonke = Muze, ker prebivajo na (beotijskem) Helikonu ob (beotijski) Aganipi, vates O., Ap., lyra Pr., plectrum Sil.

2. subst. Āonia -ae, f (Ἀονία) Aonija, mitološko ime stare Beotije: Gell., Serv.; patronim Āonidēs -ae, m Aonid, Aonec (t. j. Beotijec) = Tebanec Eteoklej: Stat.; pl. Āonidae -um, m Aonidi, aonci = Tebanci: Aonidum legio Stat.

Apamēa (Apamīa) -ae, f (Ἀπάμεια) Apameja, Apamija, ime več azijskih mest. Poseb.:

1. sirsko mesto ob Orontu južno od Antiohije: Cassius in Ci. ep., L., Plin.

2. mesto v Veliki Frigiji: Ci. ep.

3. mesto v Bitiniji: Plin., Plin. iun. — Od tod

1. adj.
a) Apamēnus 3 apamejski = α) iz frigijske Apameje, v frigijski Apameji: regio Plin., vinum, uvae Plin., Lamp. β) v bitinijski Apameji: colonia Plin., Icti.
b) Apamēnsis -e apamejski = ki spada k frigijski Apameji: civitas, forum Ci.; subst. Apamēnsēs -ium, m Apamejci, Apamejani, preb. frigijske Apameje: T.

2. subst. Apamēī -ōrum, m Apamejci, Apamejani, preb. bitinijske Apameje: Traianus in Plin. iun. ep.

Aphrodīsias -adis, f (Ἀφροδισιάς) Afroditino mesto, Afrodiziada, ime več po Afroditi poimenovanih krajev. Poseb.:

1. mesto ob karijsko-frigijski meji; njegovi preb. Aphrodīsiēnsēs -ium, m Afrodiziadci: Plin., T., Cod. Th.

2. predgorje in mesto s pristaniščem v Kilikiji: L.

3. mesto in pokrajina v Miziji (pozneje imenovana Aeolis): L., Plin.

4. mesto v Skitiji: Plin.

5. karijsko predgorje: Plin.

6. otok ob karmanijski obali, prej imenovan Cataea: Plin., M.

7. otok pri Gadah: Plin.

apitoyer [-twaje] verbe transitif ganiti, omehčati, zbuditi usmiljenje (quelqu'un pri kom)

s'apitoyer pomilovati (sur quelqu'un koga), biti ganjen ob, sočustvovati
j'ai essayé de l'apitoyer sur le sort de ces malheureux skušal sem zbuditi pri njem usmiljenje z usodo teh nesrečnikov
apitoyer le cœur de quelqu'un omehčati komu srce

aplatir [-tir] verbe transitif (s)ploščiti; familier premagati

s'aplatir sploščiti se; familier pasti, leči na trebuh
s'aplatir par terre podolgem pasti na tla
je me sens tout aplati čisto izčrpan, zdelan sem
le nez aplati d'un boxeur sploščen nos boksarja
la voiture s'aplatit contre le mur avto je treščil ob zid

Apollōnia -ae, f (Ἀπολλωνία) Apolonija, Apolonovo (mesto), krajevno, zlasti mestno ime. Poseb.:

1. mesto v Iliriji severno od Akrokeravenskega predgorja: Ci., C., L. idr.

2. mesto v mak. Migdoniji jugozahodno od Amfipole: L., Plin.

3. miletska naselbina v Trakiji ob Pontu z dvema pristaniščema: Mel., Plin., Iust. idr.

4. mesto na severni obali Sicilije: Ci.

5. trdnjava v Ozolskih Lokrih pri Navpaktu: L.

6. mesto na mak. Halkidiki: Plin.

7. mesto v Kirenajki: Mel., Plin.

8. mesto v Palestini med Cezarejo in Jopo: Plin.

9. mesto v maloazijski Trojadi, prej imenovano Assos: Plin.

10. mesto v Miziji: Plin.

11. mesto na Kreti pri Knososu: Plin.

12. otok z mestom ob bitinijski obali Ponta z vzdevkom Thynias, da se loči od istoimenskega (gl. pod 3.) kraja na evropski strani: Plin. — Od tod
a) etnikon Apollōniātēs -ae, m (Ἀπολλωνιάτης) Apolonijec (= iz kretske Apolonije): Diogenes Apoll. Ci. Nav. pl. Apollōniātae -ārum, m in Apolloniātēs -ium ali -um, m Apolonijci, preb. (poseb. ilirske) Apolonije: Ci., L., Plin.
b) adj. Apollōniēnsis -e apolonijski: civitas Ci. (= sicilske Apolonije); subst. Apollōniēnsēs -ium, m Apolonijci (= preb. traške Apolonije; gl. pod 3.): Iust.; Apollōniāticus 3 apolonijski (= iz ilirske Apolonije): bitumen Plin.

apophorēta -ōrum, n (gr. ἀποφόρητα) darovi, ki so jih ob saturnalijah, pa tudi pri drugih priložnostih, dajali gostom po pojedini za domov, pojédinska darila: Petr., Mart., Suet. idr.; sg. apophorētum: Aug.

apparātus -ūs, m (apparāre)

1. priprava, pripravljanje, priskrba: totius operis Ci., munitionum L., belli Ci., L., sacri L., sacrorum Ci., sacrificii Sen. ph.

2. met. (konkr.) priprava = oprema, oprava, orodje, stroji, aparati: candelabrum non ad hominum apparatum (ne za hišno opremo), sed ad templi ornatum factum Ci., apparatus regii L., Darei app. Plin. hišna oprema, posodje, argenteus Plin. posodje, sacrorum apparatus disicere L. daritveno orodje, apparatum Antigoni alias incendit, alias disiecit N. bojne stroje, app. oppugnandarum urbium L. oblegovalne priprave, plenum esse bellico apparatu L., oneratus fortunae apparatibus suae L. z zunanjimi dodatki svoje sreče; pren. (o ljudeh): dimissus auxiliorum apparatus L., tanti apparatus exercitus Cu.

3. sijajna oprema (oprava), sijaj, (izredna) lepota, blesk: ludorum venationumque Ci., ludos magnifici apparatus facere L., app. epularum, praediorum Ci., conviviorum T., funerum Cu., apparatu regio utebatur N. živel je kraljevsko, Persicos odi... apparatus H., app. pristinae fortunae Cu.; sijajna gostija ob gostoljubnem sprejemu: apparatu regio accepti Ci.

4. pren. leporečje: dixit causam illam... nullo apparatu, pure et dilucide Ci., si minorem habent apparatum Ci.

appellō (adpellō) -āre -āvī -ātum (iz ad in *pellāre; prim. compellāre, interpellāre)

1. nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati), govoriti s kom: salutabant benigne, comiter appellabunt Ci., singulos appellare rogareque Ci., tu autem, M. Antoni, absentem enim appello Ci., milites benigne app. S., quaestorem appellat (pozdravi) dicitque S., nec audet appellare virum virgo O., legati quod erant appellati superbius Ci. ostro nagovorjeni, in appellandis cohortandisque militibus C., Adherbalis appellandi copia non fuit S.; (s pristavkom nomine, nominatim ali nominans ali brez) po imenu nagovoriti (nagovarjati), (po)klicati, poz(i)vati: flebiliter nomine sponsum mortuum appellat L., me autem nomine appellabat Ci., centurionibus nominatim appellatis C., unum quemque nominans appellat S.; pogosto poz(i)vati, ponižno (za)prositi, moliti koga: mater, te appello,... surge et sepeli gnatum Pac. ap. Ci. (prim. Ci. Acad. II, 27, 88, Tusc. I, 44; H. Sat. II, 3, 62), vos imploro et appello, sanctissimae deae Ci., qui deus appellandus est? Ci., nunc vero exsul patriā... quo accedam aut quos appellem? S., aliquo praeeunte deos app. Plin. iun.

2. occ.
a) nagovoriti, naprositi, zaprositi koga za posvet o čem: id, quod te volo de communi re appellare mea et tua Pl., senatus saepius pro tua dignitate appellaretur, si absentibus consulibus umquam, nisi ad rem novam cogeretur Ci. ep., appellatis de re publ. patribus Suet.
b) poz(i)vati, nagibati koga k čemu, (na)svetovati komu kaj, poskušati zapeljati, zvabiti koga k čemu: a Viridomaro appellatus C., tutores saepe appellati pernegaverunt Ci.; s finalnim stavkom: appellatus est a C. Flavio... Atticus, ut eius rei princeps esse vellet N.; app. de aliqua re k čemu (poseb. v slabem pomenu): aliquem de proditione L., aliquem (aliquam) de stupro Val. Max., Q., stupri causā Val. Max., ali samo appellare aliquem (sc. de stupro) Sen. rh., Dig.; app. aliquem in aliqua re L. idr., redko app. aliquem in aliquam rem L.
c) terjati (koga za) kaj, npr. (za) dolg: cum tibi cotidie potestas hominis fuisset admonendi, verbum nullum facis; biennio iam confecto fere appellas Ci., app. aliquem de pecunia Ci. ali samo pecuniā Q., creditores in solidum appellabant T. so terjali za celoto = so odpovedali glavnico, app. aliquem de sorte, de usura Val. Max., debitorem in diem ali ad horam et diem Sen. ph.; pren.: app. solum Plin. z gojenjem primorati, da rodi; šele poklas. app. aliquid terjati za kaj, zahtevati kaj: mercedem Iuv.
č) poz(i)vati na sodišče, (ob)tožiti, s tožbo prijeti: cavendum est etiam,... ne... alii plectantur, alii ne appellentur quidem Ci., in litibus nemo appellabatur nisi ex testium dictis Ci.; z gen. (zaradi česa): quid si adeam atque appellem mali damnique? Pl.
d) kakega oblastnika na pomoč poz(i)vati, (po)klicati višjo oblast, priziv da(ja)ti, pritožiti (pritoževati) se višji oblasti: regem L., Plin., praetorem Ci., tribunos L., a praetore tribunos Ci., ab aliquo Q., si quis appellavisset de aestimatione C. se je pritožil zaradi..., in eo praetor appellatur Ci. pri tem gre priziv do pretorja; v ces. dobi; app. ad imperatorem Icti., a (ex) sententia Icti; pren. sklicevati se na kaj: quae si appellare audent impii, quo tandem studio colentur a bonis? Ci.

3. (po)imenovati, vzde(va)ti komu ime: illa calamitas, si ita est appellanda Ci., omnes nominari a me non est necesse; eos, qui adsunt, appellabo Ci., pecunias, quo nomine iudicium hoc appellatur, non repetunt Ci.; z dvojnim acc.: C., L. idr., Ennius sanctos appellat poëtas Ci., regem app. aliquem Ci. idr. = imenovati, oklicati koga za kralja; v pass. z dvojnim nom.: qui ipsorum linguā Celtae, nostrā Galli appellantur C., pars oppidi, quae appellatur Insula Ci. ki se mu pravi Otok, qui post Alexandrum Magnum reges sunt appellati N. — Pri etimološkem izvajanju: locupletes assiduos ab aere dando Ci., Quirites a Curibus appellati L. po besedi Cures, appellare a colendo colles Col. po besedi colere, ab eius nomine Thessalia appellatur Vell., appellata ex viro virtus Ci. po besedi vir, Italia appellata de Graeco vocabulo Gell. S praep. ob ali propter se veže vzrok imenovanja: (Scipio) Africanus ob egregiam victoriam de Hannibale... appellatus L., Peripatetici philosophi olim propter eximiam rerum maximarum scientiam a Graecis politici philosophi appellati Ci.; occ. omeniti (omenjati), navesti (navajati): quae (aedes) in lege non appellantur Ci., quos (principes) idcirco non appello hoc loco Ci., app. auctores Plin.; pren.: aliquem nutu significationeque app. Ci. ep. označiti.

4. izgovoriti (izgovarjati), izreči (izrekati): litteras, nomen Ci., sicut „fetus“ ipse et „fecundits“ appellata Gell.

Opomba: Star. appellāssis = appellaveris: Ter.

Appius -iī, m Apij, in Appia -ae, f Apija, predimek, poseb. članov Klavdijevega rodu (gl. Claudius): Forum Appiī Apijev trg, trg ob Apijevi cesti v Laciju: Ci. ep. — Od tod

1. adj.
a) Appius 3 Apijev, apijski. Poseb.: via Appia Ci., L., tudi Appiae limes L. in (pesn.) via Appi H. ali samo Appia Ci. ep., L., H., O. idr. Apijeva cesta, vélika (vojaška) cesta, ki jo je l. 312 speljal cenzor Apij Klavdij Slepi od Kapenskih vrat (porta Capēna) v Rimu naravnost do Teracine in od tod do Kapue (Capua); v času ces. Trajana so jo podaljšali do Brundizija; aqua Appia Front. Apijev vodovod, ki ga je napravil isti cenzor Apij (prim. L. IX, 29).
b) Appiānus 3 Apijev, apijski: libido L. decemvira Apija Klavdija, māla Plin.; subst. Appiānum -i, n Apijevo zelenilo, zeleno barvilo slabe vrste: Plin.

2. subst.
a) Appias -adis, f Apijevka, apijska boginja, α) kip Nimfe pri vodometu Apijevega vodovoda na Julijevem trgu (forum Iulii): O.; pl. Appiadēs deae kipi Nimf pri Venerinem svetišču nedaleč od omenjenega vodometa: O., Plin. β) vzdevek, ki ga je Minervi nadel Ciceron, ko se je laskal Apiju Klavdiju Lepemu: Ci. ep.
b) Appietās -ātis, f „apijevstvo“ = staro plemstvo Apijeve rodbine, besedo je ustvaril Ciceron, ko se je laskal Apiju: Ci. ep.

applaudō (adplaudō) -ere -plausī -plausum (vulg. applōdō -ere -plōsī -plōsum)

1. trans. udariti (udarjati) koga ali kaj (s čim) ali ob kaj (s čim), bíti ob (na) kaj (s čim): applauso corpore palmis O., adplauso tela sonat latere Tib., applausa cervix Sil., applodere anum terrae Ap. ob tla vreči, pobiti (na tla), tako tudi: cum... Ulixes Irum applosisset (sc. terrae) Hyg.; pedem app. (sc. terrae) Hier. z nogo ob tla biti.

2. intr. ploskati (na pohvalo): agite adplaudamus Pl., app. manibus suis Vulg.; z dat.: nunc spectatores... nobis clare applaudite Pl., his dictis applauditur Ap.

applicō (adplicō) -āre -āvī -ātum (pesn. iz metričnih ozirov in v poznejši lat. -plicuī -plicitum; pri Ci. pf. applicuī le: pro Flacco 33, 82)

1. spraviti (spravljati) k čemu, prinesti (prinašati) k čemu, privesti, voditi k čemu, približevati, pritakniti (pritikati) kaj čemu, nasloniti (naslanjati), prisloniti (prislanjati), pristaviti (pristavljati): elephanti per stabilem ratem... acti ubi in minorem adplicatum transgressi sunt L. pritaknjeno, app. aliquem terrae V. k tlom pritisniti, (na tla) pobiti, remos vadis O. vesla (= ladjo) pritisniti k bregu, pristati z ladjo ob bregu, moenibus scalas Cu., corpus stipiti ali se stipiti arboris Cu., se applicare trunco (arboris) Iust. ali (med.) applicati arborum truncis Cu., app. se ad arborem C., se ad flammam Ci. približ(ev)ati se, corpus ad molem Cu., sudarium ad os Suet. držati pred usta, catulos stomacho ac pectori Plin. pritiskati k..., undas munimento arcis Cu. valiti proti..., alicui equum Vop. pripeljati pred koga; pesn.: osculaque adplicuit... feretro O. je poljubil, adplicat hunc (asellum) ulmo O. žene k brestu, boves illuc adplicat heros O. žene tja, capulo tenus adplicat ensem (sc. cervici) V. porine meč vanj; occ. priklopiti (priklapljati), pridružiti (pridruževati), tesno skleniti (sklepati), tesno strniti (strnjevati), tesno zvezati: coniuges captis Cu., praefectos lateri eius Cu., his Phrygas Cu., corpora corporibus L. tesno strnjevati se, se suis L., castra flumini ali sinistrum cornu ad oppidum L. tik ob reki (mestu) postaviti; poseb. pt. pf. applicātus (applicitus) 3 prizidan, naslonjen na kaj, stoječ (ležeč) ob čem: Leucas colli applicata L., applicata colli colonia Plin., nervi applicati ossibus Plin., applicitum est cubiculo hypocauston Plin. iun.

2. pren.
a) doda(ja)ti, spojiti (spajati) kaj s čim, (z)vezati kaj s čim: fortunae consilia L., priora sequentibus, verba verbis Q., bis senis mensibus annum Mart., voluptatem ad honestatem Ci.; refl. se applicare pridružiti (pridruževati) se komu, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, oprije(ma)ti se koga, česa, tesno skleniti (sklepati) se s kom; redko abs.: postilla... se adplicant, adglutinant Pl., quod in itinere tam familiariter se applicaverit Ci.; nav. z ad: hi se ad nos adplicant Ter., meque ad eundem... Molonem applicavi Ci., Sicilia se ad amicitiam... populi Rom. applicavit Ci., ad Atheniensium societatem se app. N., ad... feminae exemplum se app. Sen. ph. ravnati se po...; redkeje z dat.: se externo L., se familiariter alicuius ingenio Sen. ph.; med.: quibus applicari expediet, non implicari Sen. ph. pridružiti se jim, ne prikleniti jih nase; toda: app. aliquem Sen. ph. koga (tesno) nase prikleniti.
b) (z)valiti kaj na koga, (ob)dolžiti ga česa, (o)kriviti ga česa: eidem talia crimina Plin. iun.
c) (po)rabiti ali uporabiti (uporabljati) koga ali kaj pri čem ali za kaj: finitionem in rem Q., servum alicui officio Col., servum rei communi Dig., illa demonstratio, muliebria, neque vesti neque mundo applicari potest Dig.; abs.: applicito captivo Iust. kot tolmača (da bi govoril s kraljem).

3. navt. k bregu (po)gnati (ladjo) = prista(ja)ti z ladjo kje, (pri)pluti ali pritisniti (pritiskati) k bregu (h kraju); o mornarjih: applicant classem (sc. insulae: dat.) Cu.; z dat.: app. naves terrae L., navem ripae, terrae rates, navigia crepidini portūs Cu.; s praep.: classem in Erythraeam L., naves ad Heraeum L., navibus ad terram applicatis C. ko so pristali, navem ad eum (naufragum natantem) applicarunt Ci. so zakrmarili (ladjo) za njim; abs. in pass. = prista(ja)ti kje, ob čem: applicare ad terram Auct. b. Hisp., Iust., ad litus Amazonum, ad Eleusin Iust., quo applicaturi erant Front., applicari ignotis oris, in terras, ad terras O.; o ladjah = prista(ja)ti kje, ob čem: ut quocumque litore applicuisse naves hostium audissent L., applicare ripae, terrae Cu.; pesn. pren.: quo accidam? quo applicem? Enn. ap. Ci. kje naj pristanem? kje naj najdem pristan? quae vis immanibus adplicat (sc. te) oris? V. te žene k..., (Medea) Thraeces regionibus applicat angues O. obrne svoj kačji voz proti Trakiji.

4. pren. nagniti (nagibati) kaj k čemu, obrniti (obračati), napelj(ev)ati, usmeriti (usmerjati) na kaj (misli, duh, pozornost): modi, Lyde quibus obstinatas adplicet aures H., Diana votis puerorum amicas (prijazno) adplicat aures H., app. animum ad frugem Pl., animum aegrotum ad deteriorem partem Ter., se animus applicat (se nagiblje) et adiungit ad aliquid Ci.; quid enim dicis omne animal... applicatum esse ad se diligendum...? Ci., applicatus ad rem Ci.; od tod refl. applicare se ad aliquid poda(ja)ti se na kaj, posvetiti (posvečati) se čemu: se ad studium musicum Ter., se ad philosophiam, se ad ius civile, se ad historiam scribendam Ci. — Od tod adj. pt. pf.

1. applicātus 3 trdo se oblegajoč: aures Varr.

2. applicitus 3 prilagojen, primeren: rei cultus Q.

appliquer [aplike] verbe transitif uporabiti, aplicirati, prilagoditi; položiti na; prevleči

appliquer un cachet pritisniti pečat
appliquer une bonne gifle à quelqu'un prisoliti komu krepko zaušnico
appliquer par analogie uporabiti analogno
appliquer une échelle contre un mur prisloniti lestev ob zid
appliquer une peine à quelqu'un obsoditi koga na kazen, naložiti mu kazen
appliquer tous ses soins à quelque chose vso svojo skrb posvetiti čemu
appliquer le tir sur (militaire) streljati na, obstreljevati
appliquer un traitement à une maladie uporabiti zdravljenje za bolezen
appliquer une méthode uporabiti metodo v praksi
s'appliquer (tesno) se prilagoditi, figuré ustrezati, biti uporaben, uporabiti se, nanašati se (à na); truditi se, prizadevati si (à za); lastiti si
cela s'applique à vous tous to se nanaša na vas vse