palma2 -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)
I.
1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).
2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.
3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —
II.
1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.
2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod
3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —
III.
1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.
2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.
3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.
4. = parma ščit: Tib.
Zadetki iskanja
- pamet|en (-na, -no) otrok, človek: klug, gescheit (zelo blitzgescheit, kar preveč übergescheit); (razumen) vernünftig, (ki veliko razume) verständig; (preudaren, trezen) besonnen
pretirano pameten übergescheit, überklug, (ki vsem soli pamet) neunmalklug
pametno je kaj storiti: ratsam, sinnvoll
figurativno vedno biti bolj pameten alles besser wissen wollen
nisem tako pameten, da bi to lahko razumel das geht über meine Fassungskraft
imam bolj pametne opravke ich habe Besseres zu tun
delati se pametnega klugreden - pampino m
1. list vinske trte
2. pren.
assai pampini poca uva veliko kokodakanja, malo jajc; mnogo babic, kilav otrok - Panthēum -ēī, n (gr. πάνϑειον in Πάνϑεον) Pánteon (Pantéj(on))
1. veliko Jupitrovo svetišče v Rimu; sezidati ga je dal Agripa (zdaj Tempio di S. Maria Rotonda): Plin., Macr., Amm.
2. kip kakega boga, ki kaže znamenja (simbole) več drugih božanstev: Aus. - parier [parje] verbe transitif staviti (sur, pour na); krepko zatrjevati, biti gotov (česa)
il y a gros (beaucoup, mille, tant) à parier, il y a cent à parier contre un stavim veliko, stavim 100: 1
je l'aurais parié slutil sem to
vous avez soiffe parie? gotovo ste žejni; vieilli pariti, družiti; enačiti - particular1 [pətíkjulə] pridevnik (particularly prislov)
poseben, izjemen, posamezen, specialen; oseben, individualen; podroben, izčrpen, obširen; samosvoj, nenavaden, čuden; zamerljiv, izbirčen, natančen (in, about, as to)
filozofija omejen
for no particular reason brez pravega vzroka
ironično not too particular ki ne izbira (svojih metod itd.)
he is particular as to what he eats je izbirčen pri jedi
she is particular about her dress ona dá veliko na obleko
ekonomija, navtika particular average manjša havarija, manjša poškodba tovora - partorire v. tr. (pres. partorisco)
1. roditi:
partorire un maschio, una femmina roditi dečka, deklico
la montagna ha partorito il topolino pren. tresla se je gora, rodila se je miš; veliko grmenja, malo dežja
2. pren. šalj. izumiti
3. pren. roditi, povzročiti:
partorire odio roditi sovraštvo - parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)
I. adj.
1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).
2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.
3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.
4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.
5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.
6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —
II. subst. raba
1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.
2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.
3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —
III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.
Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος). - pas2 [pɑ] adverbe
ne ... pas, (familier) pas ne
ne ... pas non plus tudi ne
non pas res ne
pas vrai? (familier) pas? mar ne?
pas grand-chose masculin pridanič
pas du tout nikakor ne
pas libre (téléphonie, télégraphie, télévision) zasedeno
pas de chance! smola!
pas mal veliko, precéj, interjection ne slabo!
pas possible! nemogoče!
(ne ...) pas un, e niti eden, ena, noben, nobena
il n'y a pas que lui ni samo on
l'homme ne vit pas que des miracles človek ne živi samo od čudežev
ce n'est pas que l'opération lui fît peur ... ne da bi se (morda) bal operacije ... - pascal samostalnik
1. fizika (enota za tlak) ▸ pascal
Sopomenke: Pa, paskal
2. računalništvo (programski jezik) ▸ Pascal
Delphi je seveda veliko več kot orodje za programiranje v pascalu. ▸ A Delphi természetesen sokkal több, mint egy Pascal programozási eszköz.
Sopomenke: paskal - Pascua ženski spol judovska velika noč, krščanska velika noč; božič; binkošti
Pascua de Pentecostés binkošti
Pascua de Resurrección, Pascua florida velika noč
cara de Pascua vesel, veder obraz
Domingo de Pascua velikonočna nedelja
estar (contento) como una(s) Pascua(s) žareti od veselja in zadovoljstva
dar las Pascuas voščiti vesele praznike
¡santas Pascuas! meni je prav!
... y ¡Pascuas! ... in konec besedi
¡felices Pascuas! veselo veliko noč; vesel praznik! - pastorka samostalnik
1. (hči partnerja) ▸ mostohalány
To jesen si bom vzel prosto, da bom veliko časa preživel z ženo, pastorko in hčerko. ▸ Az őszre szabaddá teszem magamat, hogy sok időt tölthessek a feleségemmel, valamint a mostohalányommal és a vér szerinti lányommal.
2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyermek, mostoha
Zanimanje za etiko, še nedavno pastorko filozofije, danes v svetu silovito narašča. ▸ A nemrégiben még a filozófia mostohagyermekeként számon tartott erkölcstan iránt manapság egyre nagyobb az érdeklődés a világban.
Kultura je pogosto pastorka v političnih preigravanjih, nekakšna sirota, ki ji še tisto malo, kar ima, poskušajo pobrati. ▸ A kultúrának gyakran csak a mostohagyermek szerepe jut a politikai játékokban, egyfajta árváé, akitől még azt a kicsit is el akarják venni, amije van.
3. religija (duhovnica) ▸ lelkipásztor
Mlada Anna je po izobrazbi protestantska teologinja, službo dobi kot pastorka v ženskem zaporu. ▸ A fiatal Anna képzettsége szerint református teológus, egy női börtön lelkipásztoraként helyezkedik el. - patrimōnio m (pl. -ni)
1. premoženje; imetje:
disporre di un grosso patrimonio imeti veliko premoženje
mangiarsi un patrimonio pren. zapraviti celo premoženje
2. dediščina:
il patrimonio culturale di una nazione kulturna dediščina naroda - pavé [pave] masculin tlakovalna kocka, plošča; tlak; figuré, familier ulica; familier predolg in slabo sestavljen članek
à petits pavés kockast (blago)
pavé en asphalte, en béton, en pierre, en bois tlak iz asfalta, betona, kamenja, lesa
pavé de l'ours (figuré) medvedja usluga
batteur masculin de pavé postopač
(familier) c'est le pavé dans la mare (figuré) nepričakovan dogodek, ki povzroči škandal
battre le pavé pohajkovali, postopati
brûler le pavé hitro teči, voziti
céder le pavé à quelqu'un prepustiti komu prvenstvo, prednost
avoir un pavé sur l'estomac slabo prebavljati
être sur le pavé (figuré) biti na cesti, brez doma, brez dela
jeter, mettre sur le pavé (figuré) vreči na cesto
tâter le pavé (figuré) raziskovati položaj
tenir le haut du pavé biti na najvišji družbeni stopnji, igrati veliko vlogo - pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas
du pays domač
pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
pays du rêve dežela sanj
mal masculin du pays domotožje
en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
battre le pays biti vedno na potovanju
voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini - pazzo
A) agg.
1. nor, blazen; prismojen:
diventare pazzo ponoreti
urlare come un pazzo kričati kot obseden
pazzo furioso besen
pazzo da legare popolnoma prismojen
2. pren. nor, nespameten; pretiran; vratolomen:
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
correre a pazza velocità voziti vratolomno
darsi alla pazza gioia vdajati se noremu veselju
essere pazzo d'amore, essere innamorato pazzo biti noro, na smrt zaljubljen
fare spese pazze zapravljati na veliko
provare un gusto pazzo a fare qcs. noro se zabavati s čim
cose, roba da pazzi! saj to je noro!
fossi pazzo! saj nisem nor
tempo pazzo nestalno vreme
B) m (f -za) norec, norica; blaznež, blaznica - peccō -āre -āvī -ātum
1. grešiti, zagrešiti, pregrešiti se: maxima inlecebra peccandi est impunitatis spes Ci., ne equus peccet H. se ne spotakne; subst. pt. pr. peccantes -ium, m grešniki, odpadniki: N. idr.; z abl.: peccare verbo O., pecuniā T.; s splošnim abl. n zagrešiti kaj: ne quid peccet C., non multa peccas Ci., plura p. Ter.; od tod pass.: multa peccantur Ci. veliko se greši, veliko napak se dela, veliko je prestopkov; s praep.: p. erga aliquem C., in syllabā, in poematis et in oratione Ci. — Od tod adj. pt. pr. peccāns -antis, adv. peccanter napačen, nepravi: est etiam profecto peccantius prohibito cibo vinum dare Cael.
2. (z)motiti se v čem, ne videti, ne opaziti (opažati) česa: interdum volgus rectum videt, est, ubi peccat H., scriptor si peccat idem librarius H. dela vedno isto napako, si peccavisses unam syllabam (po drugih in unā syllabā) Pl.
3. occ. kaznivo ravnati s kom, spozabiti (spozabljati) se nad kom, lotiti (lotevati) se koga; poseb. (o nečistovanju in prešuštvu) spolno grešiti, nečistovati, prešuštvovati, spečati se z osebo drugega spola: quod in eo (sc. Valerio) peccandi Germanis causa non esset C., p. in togatā (sc. muliere) H., matrona peccans H., quid (sc. precatur) meretrix, nisi ut plurimum peccet? Lact.; o stvari: anulus peccaverat Mart.
Opomba: Sinkop. obl. peccāris = peccaveris: Pr. - peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor
à peine komaj, s težavo
à peine que komaj da, toliko da
à grand-peine z veliko težavo
avec peine z nevoljo, nerad
sans peine brez truda
sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
peine antécédente predkazen
peine capitale, de mort smrtna kazen
peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
peine corporelle telesna kazen
peine disciplinaire disciplinska kazen
peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
peine de simple police policijska kazen
peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
avoir de la peine biti žalosten
j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
encourir une peine nakopati si kazen
être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
être comme une âme en peine biti zelo žalosten
n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
ce n'est pas la peine ni vredno truda
faire peine boleti
cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
frapper d'une peine kaznovati
mourir à la peine težkó delati do smrti
perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela - pendrek samostalnik
1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibotpolicijski pendrek ▸ rendőri gumibotelektrični pendrek ▸ elektromos gumibotudarec s pendrekom ▸ gumibottal ütéspolicisti s pendreki ▸ gumibotos rendőrökpretepati s pendrekom ▸ gumibottal ütlegeludariti s pendrekom ▸ gumibottal megüttepsti s pendrekom ▸ gumibottal veroborožen s pendrekom ▸ gumibottal felfegyverzettuporabiti pendrek ▸ gumibotot használNajstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.
2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.
3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedka ▸ karhatalom
Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott. - peplum -ī, n ali peplus -ī, m (gr. πέπλον, πέπλος)
1. péplos, velik ženski plašč, dolgo ohlapno žensko oblačilo, nav. brez rokavov: Cl.; poseb. velik plašč Ateninega kipa v Atenah ob panatenajah: Pl., V., Stat.
2. pozneje pri Grkih in Rimljanih péplos, veliko moško vrhnje oblačilo, sploh ohlapno vrhnje oblačilo, vrhnja halja: Lact.