Franja

slábši pire, plus mauvais

letošnje vino je slabše kot lansko le vin de cette année est plus mauvais (ali moins bon) que celui de l'an dernier
vsak dan je slabši (zdravstveno) son mal empire chaque jour

sládek doux ; (oslajen) sucré ; figurativno suave, doucereux, mielleux

sladko vino vin doux
sladka voda (rek) eau douce (des rivières)
imeti sladek okus avoir un goût sucré (ali suave)
imam rad sladko kavo j'aime le café sucré
sladko sanjati faire de beaux rêves

sládkast (-a -o) adj. dolciastro, dolcigno;
sladkasto vino vino amabile

slavonski hrast stalna zveza
(vrsta lesa) ▸ szlavón tölgy
Vino je dve leti zorelo v večjih pokončnih sodih iz slavonskega hrasta. ▸ A bort két évig érlelték nagyobb méretű, álló, szlavóntölgyfa-hordókban.

sloveč pridevnik
(priznan; ugleden) ▸ neves, híres, nevezetesNjene majice nosijo sloveča imena, kot so Courtney Love, Julia Roberts… ▸ A pólóján olyan híres nevek vannak, mint Courtney Love, Julia Roberts…
Sloveči naziv je mesto pridobilo s številnimi kulturnimi prireditvami. ▸ A hírnevét a város számos kulturális rendezvényének köszönheti.

smack¹ [smæk]

1. samostalnik
(pri)okus (of po)
zadah; buket; sled, majhna količina, malček, malce, mrvica; primes (of česa)
nekaj, kar spominja na

a pleasant smack of currants prijeten okus po ribezlju
there is a smack of the Bohemian in him nekaj bohemskega (ciganskega) je v njem

2. neprehodni glagol
imeti okus (of po)
dišati po; spominjati na; dajati vtis

this wine smacks of the cask to vino diši po sodu
his ideas smack of liberalism njegove ideje diše po liberalizmu

smack² [smæk]

1. samostalnik
plosk (glasen) udarec s plosko roko; tlesk(anje) (z jezikom), pok(anje) z bičem, cmok(anje), glasen poljub
pogovorno poskus, drzno (tvegano) dejanje

a smack in the eye (face) udarec v obraz, klofuta
a smack on the lips sočen poljub
to catch s.o. a smack klofniti koga
to have a smack at s.th. napraviti poskus s čim

2. prislov
tlesk, bum, štrbunk

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
oklofutati, klofniti (koga), prisoliti (komu) zaušnico; pomlaskati, pocmakati; švrkniti, oplaziti, tleskati (z bičem, jezikom); mlaskniti, cmokniti

to smack s.o.'s face pripeljati komu klofuto
he smacked his lips mlasknil (tlesknil) je z jezikom
to smack a whip pokati z bičem
he smacked the wine z mlaskanjem je užival vino (se naslajal z vinom)
to smack the hands together ploskniti, ploskati z rokami

smēcticus 3 (tuj. σμηκτικός) brisalen, brišoč, od tod sušilen, sušeč, snažilen, čisteč, čistilen: vis Plin.; subst. zmēctica -ōrum, n čistilna sredstva, čistila, snažila: floris natura aspera, excalfactoria, stomacho inutilis, sudorem ciet, alvum solvit in vino et aqua, acopis et zmecticis utilis Plin.

Opomba: Pri Plin. (31, 92) najdemo obl. zmetica, ne smectica.

sod¹ [ó] moški spol (-a …) das [Faß] Fass, die Tonne (aluminijast [Aluminiumfaß] Aluminiumfass, skladiščni [Lagerfaß] Lagerfass, za pivo [Bierfaß] Bierfass, za deževnico Regentonne, [Regenfaß] Regenfass, vinski [Weinfaß] Weinfass)
figurativno sod smodnika das [Pulverfaß] Pulverfass
sod brez dna figurativno ein [Faß] Fass ohne Boden
… soda [Faß] Fass-
(dno der [Faßboden] Fassboden, obroč das [Faßband] Fassband, vino iz der [Faßwein] Fasswein)
na sode/v sodih [faßweise] fassweise, fässerweise
skladišče sodov das [Faßlager] Fasslager
obroč na sodu der [Faßreifen] Fassreifen
okus po sodu der [Faßgeschmack] Fassgeschmack
vretje v sodu die [Faßgärung] Fassgärung
imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
to je izbilo sodu dno figurativno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus

sód¹ -a cask; barrel; tub; container; (velik) tun; (kad) butt

svež iz sóda on draught, drawn from the wood
vinski sód wine cask, wine barrel
razsušen sód leaky barrel
spravljen v sódu barrelled
doga sóda stave
obroč na sódu hoop
dno sóda bottom of a cask
nabiti obroče na sód to hoop a cask (ali a barrel)
vino iz sóda wine from the wood
naliti v sód(e) to barrel up
dišati po sódu to taste of the cask
namočiti sód to season a cask
spraviti v sód to cask, to barrel
nastaviti sód to spile a cask
to izbije sódu dno! (figurativno) that's the limit!, that tops everything!, it's the last straw!

sód (-a) m

1. botte; barile; fusto; tino:
stolitrski sod botte da cento litri
sod vina botte di vino
hrastov sod botte di rovere
pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
biti debel kot sod essere grasso come un barile

2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
zažveplati sod solforare la botte
usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
pren. sod brez dna pozzo senza fondo
PREGOVORI:
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

sód¹ (posoda) (velik) tonel m , (srednji) barrica f , cuba f , bocoy m , (majhen) barril m

pivo iz soda cerveza f de barril
napolniti (v) sode entonelar, embarrilar
sod brez dna tonel sin fondo
debel kot sod gordo como una cuba
vino diši po sodu el vino huele a tonel
izbiti sodu dno (fig) colmar la medida
to izbije sodu dno! fam ¡esto ya pasa de castaño oscuro!
sedeti na sodu smodnika (fig) estar sobre un volcán

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

sōpiō -īre -īvī (-iī) -ītum (indoev. kor. *su̯ep- spati; prim. skr. svāpáyati (on) uspava, lat. sopor, somnus, stvnem. -swebjan, -swebben uspavati)

1. uspavati: vino oneratos sopiunt L., imber … magnam partem hominum sopivit L., pervigilem … herbis sopire draconem O., nec me sopierat Somnus Tib.; pt. pf. sopītus 3 (tisti, ki je) zaspal, zaspavši, speč: quem videntem ac vigilantem sic eluseritis, sopitum oportet fallatis L., vino epulisque sopitos hostes adgredi L., sopiti vigiles L., animus sopito corpore vigilat Ci., manus O., hoc (sc. sopore) aeger sumpto sopitus N., alto et gravi somno sopitus Cu., in somnis sopiti cernimus Lucr., sopitos deludunt somnia sensūs V., serpens sopitus cantibus Sen. ph.; evfem. v večno spanje zazibati, usmrtiti, ubiti: Homerus … eādem aliis sopitus quietest Lucr. v isto večno spanje … zaziban, leto sopitus Lucr. quem (sc. fratrem) fundā … per inane volutā sopierat Sil.; occ. omamiti (omamljati), v pass. tudi = onesvestiti (onesveščati) se, omedle(va)ti: impactus … ita est saxo, ut sopiretur L., sopitum fuisse regem subito ictu L., tollentes sopitum vulnere ac nihil sentientem L., castoreoque gravi mulier sopita recumbit Lucr., resipiscerent partes veneficio sopitae Petr., alias semper fulgure sopitur Plin., delphinus odoris novitate sopitus Plin., custodes propter sopiti quiescebant Ap.

2. metaf. nežive obj. uspavati = (u)pokojiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), utišati (utiševati), konč(ev)ati: Col., Val. Max. idr., haec omnia veteris imperatoris maturitas sopiit Vell., labores Cl., sopitam consuetudinem excitare Ci. pokopano, quibus (sc. blandimentis) sopita virtus coniveret Ci., sopitus ubique armorum furor Vell., cinerem et sopitos suscitat ignis V. pod pepelom tleči ogenj, Herculeis sopitas ignibus aras excitat V. razpihne na Herkulovem žrtveniku še tleči ogenj, venti, tempestates sopiuntur Plin., sopito mari Plin., moenera militiai per maria ac terras omnīs sopita quiescant Lucr., quies sopita L. brezčutno, trdno spanje.

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

sórten (-tna -o) adj. della specie, della (stessa) sorta; ekst. di qualità, scelto:
sortno vino vino scelto

soufrer [sufre] verbe transitif žveplati

soufrer une vigne, du vin, des tonneaux žveplati trto, vino, sode
soufrer de la laine beliti volno z žveplanjem

soutirage [sutiraž] masculin pretakanje (vina, piva)

le soutirage clarifie le vin pretakanje prečisti vino

soutirer [sutire] verbe transitif pretakati, izvabiti (quelque chose à quelqu'un kaj iz koga)

soutirer le vin, le cidre pretakati vino, jabolčnik
soutirer des promesses, un secret à quelqu'un izvleči, izvabiti iz koga obljube, tajnost
soutirer de l'argent à quelqu'un izvleči, izsiliti denar iz koga

spandere^*

A) v. tr. (pres. spando)

1. raztresti, raztrositi; razmazati

2. razliti, razlivati:
spandere il vino sul tavolo razliti vino po mizi
spandere acqua evfemistično urinirati, odtočiti
spandere lacrime jokati se

3. oddajati, izžarevati (luč); razširiti, razširjati (vonj)

4. pren. knjižno razširiti, razširjati novico

5. zapraviti, zapravljati:
spendere e spandere na veliko zapravljati

B) ➞ spandersi v. rifl. (pres. mi spando)

1. razliti, razlivati se (tudi ekst.)

2. razširiti, razširjati se