Franja

Zadetki iskanja

  • seštevaln|i (-a, -o) additiv; summierend
    seštevalni stroj die Addiermaschine
  • seštévanje (-a) n mat. addizione, somma; ekst. conta:
    stroj za seštevanje addizionatrice
  • set*3 [set]

    1. prehodni glagol
    postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
    naščuvati (at s.o. proti komu)
    razpisati (nagrado) (on na)
    stisniti (zobe)
    gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
    sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

    2. neprehodni glagol
    zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
    ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
    gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
    lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

    to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
    to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
    to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
    to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
    to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
    to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
    to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
    this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
    to set bounds to s.th. omejiti kaj
    to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
    this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
    to set chairs for everybody namestiti stole za vse
    his character has set njegov značaj je dozorel
    to set the clock (the watch) naravnati uro
    to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
    to set at defiance izzvati, kljubovati
    to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
    to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
    to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
    to set an end to s.th. napraviti konec čemu
    to set an engine going spraviti stroj v pogon
    to set an example dati zgled
    to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
    to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
    how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
    to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
    to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
    to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
    to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
    to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
    to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
    to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
    to set foot on s.th. stopiti na kaj
    to set free (at liberty) izpustiti na prostost
    to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
    to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
    to set a hen posaditi kokoš na jajca
    to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
    to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
    to set one's hand to a task lotiti se naloge
    I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
    to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
    to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
    the jelly has (is) set želé se je strdil
    to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
    to set a company laughing spraviti družbo v smeh
    to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
    to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
    to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
    to set one's mind on obrniti svoje misli na
    to set to music uglasbiti
    my muscle sets mišica se mi napne
    to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
    to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
    public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
    to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
    to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
    to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
    to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
    to set the police after s.o. poslati policijo za kom
    to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
    to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
    to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
    to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
    to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
    to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
    to set s.o. right popraviti, korigirati koga
    to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
    to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
    to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
    to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
    to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
    to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
    to set seed posejati seme
    to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
    to set spies on s.o. vohuniti za kom
    to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
    to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
    his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
    to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
    to set the table pogrniti mizo
    to set a task dati, naložiti nalogo
    to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
    to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
    to set s.o. thinking dati komu misliti
    to set a trap nastaviti past (zanko)
    to set at variance spreti, razdvojiti
    to set veils razpeti jadra
    to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
    to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
    to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
    to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
    to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
    to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
    to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
    it sets him well dobro mu pristaja
    the weather has set fair vreme je postalo lepo
    to set s.o. to work spraviti koga k delu
    to set o.s. to work lotiti se dela
  • silage [sáilidž]

    1. samostalnik
    siliranje; v silosu shranjena zelena krma

    silage cutter stroj za rezanje krme

    2. prehodni glagol
    shraniti, spraviti v silos, silirati; kisati krmo (v silosu)
  • sitotisk samostalnik
    1. neštevno, likovna umetnost (grafična tehnika) ▸ szitanyomás
    barvni sitotisk ▸ színes szitanyomás
    sitotisk na tekstil ▸ szitanyomás textilre
    atelje za sitotiskkontrastivno zanimivo szitanyomó műhely
    stroj za sitotisk ▸ szitanyomó gép
    tehnika sitotiska ▸ szitanyomás technikája
    delavnica sitotiskakontrastivno zanimivo szitanyomó műhely
    Sopomenke: serigrafija

    2. likovna umetnost (odtis) ▸ szitanyomat
    barvni sitotisk ▸ színes szitanyomat
    originalni sitotisk ▸ eredeti szitanyomat
    razstava sitotiskov ▸ szitanyomat-kiállítás
    serija sitotiskov ▸ szitanyomat-sorozat
    Sopomenke: serigrafija
  • sizing1 [sáiziŋ] samostalnik
    določanje (merjenje) velikost (česa); presevanje (rud); sortiranje

    sizing machine stroj za justiranje
    sizing drum sortirni boben
  • skóbeljn (-a -o) adj. di, da pialla:
    skobeljni stroj piallatrice, truciolatrice
  • skobeljn|i [ó] (-a, -o) Hobel- (miza der Hobeltisch, stroj die Hobelmaschine)
  • sladoled [é] moški spol (-a …) das Eis, Speiseeis, das Gefrorene (Gefrorenes), die Eiskrem; (čokoladni Schokoladeneis, kremni Kremeeis, mlečni Milchspeiseeis, Milcheis, pistacijev Pistazieneis, sadni Fruchteis, smetanov Sahneeis, vanilijev Vanilleeis)
    skodelica za sladoled die Eisschale
    žlička za sladoled der Eislöffel
    prodajalec sladoleda der Eisverkäufer
    stroj za izdelavo sladoleda die Eismaschine
  • sladoléd (-a) m gelato:
    sadni sladoled (v kupi z likerjem) mangia e bevi
    čokoladni, jagodni, vaniljev sladoled gelato al cioccolato, alle fragole, alla vaniglia
    kepica sladoleda una pallina di gelato
    sladoled na palčki gelato da passeggio
    stroj za sladoled gelatiera
  • sladoléd helado m

    jagodni (sadni) sladoled helado de fresa (de frutas)
    sladoled s sadnim sokom sorbete m
    vanilijev sladoled mantecado m
    kupa za sladoled copa f de helado(s)
    stroj za sladoled heladora f
  • slépec (oseba) ciego m ; zool lución m

    dom za slepce asilo m de ciegos
    pisava za slepce escritura f de Braille
    pisalni stroj za slepce máquina f de escribir (con teclado) Braille
    vodnik slepcev lazarillo m
  • snòp gavilla f

    stroj za vezanje snopov agavilladora f
    vezati snope agavillar, hacer gavillas
    ognjeni snop girándula f de cohetes
    snop žarkov haz m de rayos
  • sortíren (-rna -o) adj. di scelta, di cernita, di calibratura:
    sortirna naprava calibratore
    sortirni stroj calibratore
    agr. sortirni valj tamburo selezionatore
    papir. sortirno sito setaccio, crivello selezionatore
  • spajanj|e srednji spol (-a …) die Verbindung; die Zusammenfügung, das Zusammenfügen; der [Zusammenschluß] Zusammenschluss; (zlitje) die Verschmelzung
    spajanje jedra fizika die Kernfusion
    spajanje kosti z žebljem medicina die Knochennagelung
    stroj za spajanje furnirja die Furnierzusammenklebemaschine
  • spenjanj|e [é] srednji spol (-a …) das Heften; železnica das Koppeln, das Kuppeln; obleke: das Zusammenhalten
    tehnika stroj za spenjanje die Heftmaschine, der Hefter
    žično spenjanje die Drahtheftung
  • spinning [spíniŋ]

    1. samostalnik
    predenje; preja; predivo; vrtenje (letala) okoli osi

    2. pridevnik
    ki prede; ki rotira, se vrti, kroži

    spinning jenny tehnično stroj za fino predenje
    spinning frame tehnično predilna statva (stroj)
    spinning factory predilnica
    spinning machine predilni stroj
    spinning mill predilnica
    spinning top vrtavka, volk
    spinning wheel zgodovina kolovrat
  • spīritālis ali (po drugih rokopisih) spīrituālis -e (spīritus)

    1. k zraku sodeč, zračen: machinarum genus spiritale Vitr. stroj na zrak (ki deluje po takšnem principu kot orgle).

    2. dihalen, dihanju (za dihanje) namenjen: fistula Lact., arteriae Arn., tractus Arn. dihanje, zajemanje sape, vzdih.

    3. dúšen, dušéven, duhóven (naspr. carnālis mesén, poltén): charismatum, bellum, substantiae quaedam Tert., spiritali lacte pectus irriges Prud., gratia Vulg. duhovna, homo Vulg., spiritualibus spiritualia comparare Vulg.; n. pl. subst.: spirit(u)alia nequitiae Eccl. hudobni duhovi malopridnosti (pokvarjenosti). Adv. spīrit(u)āliter po duhu, dušno, duševno, duhovno (naspr. corporāliter): Eccl., Vulg.
  • stampa f

    1. tisk, tiskanje:
    bozze di stampa korekturne pole
    macchina da stampa tiskarski stroj
    sala stampa tiskarna
    dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
    essere in corso di stampa biti v tisku

    2.
    stampe pl. ptt tiskovine

    3. ekst. tisk, časopisi:
    stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
    stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
    stampa prezzolata, venduta plačani tisk
    stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
    stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
    libertà di stampa svoboda tiska
    ufficio stampa tiskovni urad

    4. tisk, časnikarji:
    conferenza stampa tiskovna konferenca
    sala stampa dvorana za tisk

    5.
    avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu

    6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)

    7. tekstil
    stampa dei tessuti tiskanje tkanin

    8. foto kopiranje

    9. pren. kov; baža:
    un uomo di vecchia stampa človek starega kova
  • stȁpnī -ā -ō batni: stapni mehanizam; stapni parni stroj, gl. tudi klipni parni stroj