Franja

singulāris -e, adv. singulāriter (singulī)

1. posamezen, poedin, posamičen: singularis homo privatus Ci., ne singulari quidem umquam homini eo tempore anni semitae patuerant C., hostes … ubi ex litore aliquos singulares ex navi egredientes conspexerant C., hircus, qui singularis natus sit (= gr. μονογενής) Plin. edinorojen, singularis deus Lact. edinoustvarjeni, edini, herba singularis Plin. (naspr. fruticosa), ratis Sen. tr., syllabae Gell., inter se singilariter apta Lucr., a iuventa singilariter sedens Paul. Nol. posebej, ločeno, stran.

2. enega samega se tičoč, enemu samemu pripadajoč, poseben (naspr. communis): sunt quaedam in te singularia (le tebi lastne stvari) … quaedam tibi cum multis communia Ci., singulare imperium Ci. ali singularis potentia N. samovlada(nje), samodrštvo, odium Ci. zasebno sovraštvo (naspr. communis invidia), beneficium Ci. ep. (naspr. commune officium civium) Ci., proelium Aus., certamen Eutr. ali pugna Macr. posamični boj, boj (enega) moža proti (enemu) možu = dvoboj.

3. (o krajih) ločen, posebej, osamljen, izoliran: locus Suet.

4. occ.
a) kot gram. t.t. edninski, singularen, na ednino (singular) se nanašajoč: res singularis Varr. ednina (naspr. multitudo množina), casus singularis Varr., singularis nominativus, genetivus Q., numerus Q. ednina, singulariter dicere Gell., Ambr. edninsko, v ednini (naspr. pluraliter), pluralia singulariter efferuntur Q., singulariter scriptum sit Dig. Subst. singulāris -is, m (sc. numerus) ednina, singular: alii dicunt in singulari „hac ovi“, alii „hac ove“ Varr.; v istem pomenu tudi singulāre -is, n: pleraque, quae ex multitudine cum transeunt in singulare, difficulter efferuntur ore Varr., cum dico „vultūs hominis“ pro vultu, dico pluraliter, quod singulare est Q.
b) subst. singulārēs -ium, m „posamezni konjeniki“ = konjeniška vojaška elita, telesni stražarji na konjih, tudi jezdeči vojaški sli (odposlanci), jezdeče ordonance, tudi vojaška policija na konjih α) v cesarskem spremstvu: ala singularium T. β) v uradu prefektov za pošiljanje v province: Cod. I.

5. pren.
a) poseben = vsebujoč izjemo od splošnih pravnih načel: ius Icti.
b) poseben = tak, ki mu ni enakega, značilen, karakterističen, tipičen, nenavaden, izreden, izjemen, odličen, izbran, izboren, izvrsten: ingenio atque animo singulares Q., Cato summus et singularis vir Ci., vir singularis perfectusque undique Q., s. adulescens Plin. iun.; o neživih subj.: opera, studium Ci., dicendum est enim de Pompei singulari eximiaque virtute Ci., Caesari honores singulares et immortales decrevistis Ci., quid tam singulare quam ut ex senatus consulto legibus solutus consul ante fieret, quam ullum alium magistratum capere licuisset? Ci., quarum virtutis opinio est singularis C., singularis fides N., Iust., prudentia N., singulari fuit industriā N.; adv.: quem ego singulariter dilexissem Ci., singulariter et miror et diligo Plin. iun., singulariter amo Plin. iun.; occ. (v negativnem pomenu) brezprimeren, zelo velik, hud, nezaslišan, izjemen, nečúven: singularis et nefaria crudelitas C., crudelitas, impudentia, nequitia Ci., homo singulari cupiditate, audacia, scelere praeditus Ci.

sinistro

A) agg.

1. lev:
lato sinistro leva stran

2. pren. nasproten, sovražen; grozeč, hudoben, zloben:
un sinistro figuro zloben tip

B) m

1. nesreča, škoda

2. polit. levičar

3. šport levica, leva noga:
colpire di sinistro streljati z levo nogo

six [sis; pred soglasnikom si, pred samoglasnikom in samoglasniškim h siz] adjectif šest; masculin šestica; šesti dan v mesecu

six jours masculin pluriel šestdnevne dirke
six places féminin, (automobilisme) šestsedežni avto
chapitre masculin six page féminin six šesto poglavje, šesta stran
Charles Vl (= six) Karel VI.
le six mai, le 6 mai 6. maj
les Six šestero članov evropske gospodarske skupnosti
il est six heures ura je šest
trois fois deux font six trikrat dve je šest

skočíti sauter, faire un saut, bondir

skočiti na prej s'élancer en avant
skočiti s česa sauter de quelque chose
skočiti z vozečega vlaka sauter du train en marche
skočiti s telovadnega orodja sauter (à bas) d'un agrés
skočiti iz postelje sauter à bas de son lit
skočiti s padalom sauter (ali descendre) en parachute
skočiti v stran sauter de côté, faire un écart
skočiti na glavo faire un plongeon, piquer une tête
skočiti čez jarek sauter (ali franchir) un fossé
skočiti skozi okno sauter par la fenêtte
skočiti s tira (vlak) dérailler
skočiti iz kože (figurativno) sortir de ses gonds, se mettre hors de soi
skočiti v oči (figurativno) sauter aux yeux
skočiti v vodo sauter à l'eau
skočiti od veselja sauter de joie
skočiti si v lase se prendre aux cheveux
skočiš, pa si tam c'est à deux pas d'ici, il n'y a qu'un pas (d'ici)

skočíti saltar; dar un salto

skočiti na glavo dar una zambullida, zambullirse
skočiti čez jarek saltar una zanja
skočiti v oči (fig) saltar a la vista, ser evidente
skočiti iz postelje saltar de la cama
skočiti skozi okno saltar por la ventana
skočiti v stran hacer un salto hacia un lado
skočiti na tla saltar en tierra
skočiti od veselja saltar de alegría
skočiti v vodo saltar (ali tirarse) al agua
skočiti iz kože (fig) exasperarse; ponerse fuera de sí; fam salir de sus casillas; estallar

skok² [ô] moški spol (-a …) šport der Sprung, das Springen (figurativni Figurensprung, konjski/skakačev - pri šahu Rösselsprung, čez konja Pferdspringen, čez kozo Bockspringen, iz stoje na rokah Handstandsprung, na cilj Zielsprung, na glavo Kopfsprung, Hechtsprung, na noge Fußsprung, na noge skrčeno Paketsprung, naprej Vorwärtssprung, na smučeh Skisprung, ob palici Stabhochsprung, prednožno Winkelsprung, raznožno Grätschsprung, skrčno Hocksprung, sonožno Strecksprung, s padalom Fallschirmsprung, v daljavo Weitsprung, v stran Seitensprung, v višino Hochsprung, z mesta Standsprung, z obratom Kehrsprung, škarjasti Schersprung, vzvratni Rückwärtssprung)
vijačni skok die Schraube
… skoka Sprung- (dolžina die Sprungweite, met iz skoka der Sprungwurf, višina die Sprunghöhe)
skakališče za skok v višino die Hochsprunganlage
bazen za skoke das Sprungbecken
skoki množina das Springen
(figurni Kunstspringen, likovni Stilspringen, s stolpa Turmspringen, v vodo Wasserspringen, z deske Brettspringen, smučarski Skispringen, Schispringen)
tekmovanje v skokih der Sprungwettbewerb

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

slàb mal ; (slaboten) débil (tudi značaj, pulz, konstitucija, upanje, glas) ; (brez moči) endeble ; (tolažba) triste

v slabem stanju en mal estado
v slabi družbi en mala compañía
slabi časi tiempos m pl duros (ali difíciles)
v slabem pomenu en mal sentido
slaba kupčija mal negocio m
slab sluh oído m duro
slab spomin memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
slab sloves mala fama f, mala reputación f
slaba (šibka) stran lado m débil
slaba (šibka) točka punto m flaco
slabo zdravstveno stanje mal estado m de salud
slabo zdravje mala salud f
slaba (neokusna) šala broma f de malgusto
slab želodec estómago m delicado
slab zrak aire m viciado
ni slabó! ¡no está mal!
biti slabe volje estar de mal humor
slabo vreme je hace mal tiempo
imeti slabe oči tener la vista cansada
izkazati komu slabo uslugo hacer a alg un flaco servicio
slabó mi je postalo sentí un desfallecimiento
stati na slabih nogah no tener base sólida

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

slik|a¹ ženski spol (-e …) das Bild; umetniška, olje: das Gemälde, das Bild; (portret) das Bildnis; v strokovni knjigi: die Abbildung, die Tafel
slika na steklu das Hinterglasbild
jamska slika die Felszeichnung, die Höhlenmalerei
žanrska slika das Genrestück, das Genrebild, das Sittengemälde, Sittenbild, Stimmungsbild
matematika das Bild
množica slik die Bildmenge
(barvna Farbbild, celotna Gesamtbild, čudodelna Gnadenbild, družinska Familienbild, fantazijska Phantasiebild, Marijina Marienbild, mladostna Jugendbildnis, mozaična Mosaikbild, nabožna Andachtsbild, na naslovni strani Titelbild, napačna/popačena Zerrbild, negativna Negativbild, oljna Ölbild, Ölgemälde, oltarna Altarbild, otroška Kinderbild, poročna Hochzeitsbild, senčna Schattenbild, skupinska Gruppenbild, za potni list [Paßbild] Passbild, živali Tierbild, stropna Deckengemälde, testna Testbild, gradbeništvo, arhitektura toplotna Wärmebild, uklonska Beugungsbild, votivna Votivbild, zrcalna Spiegelbild, življenjska Lebensbild)
razstava slik die Gemäldeausstellung
rentgenizacija slike die Gemäldedurchleuchtung
tkanje slike die Bildweberei
zbirka slik die Gemäldesammlung
trgovina s slikami der Bilderhandel
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
kompozicija slike der Bildaufbau
ostrina slike die Bildschärfe
prenos slike die Bildübertragung
podpis k sliki die Bildunterschrift
pismo s sliko die Bildzuschrift
stran s sliko/slikami die Bildseite

sme|ti [é] (-m) dürfen (ne smem ich darf nicht, smem? darf ich?)
ne bi smel ich dürfte nicht, ich sollte nicht
(dol hinunterdürfen, herunterdürfen, mimo vorbeidürfen, naprej weiterdürfen, nazaj zurückdürfen, noter hineindürfen, hereindürfen, stran fortdürfen, priti skupaj [zueinanderdürfen] zueinander dürfen, sem hierherdürfen, herdürfen, stran wegdürfen, ven hinausdürfen, herausdürfen, zraven mitdürfen)
ne smeti iz hiše Stubenarrest haben
ne smeti v hišo Hausverbot haben
s čim smem postreči? was darf es sein?

sonc|e [ó] srednji spol (-a …) die Sonne (tudi astronomija) (jesensko Herbstsonne, jutranje Morgensonne, polnočno Mitternachtssonne, zimsko Wintersonne, zahajajoče Abendsonne)
tehnika umetno sonce künstliche Sonne
tehnika višinsko sonce Höhensonne
morsko sonc živalstvo, zoologija der Sonnenstern (bodičasto Stachelsonnenstern)
… sonca Sonnen-
(položaj der Sonnenstand, boginja die Sonnengöttin, bog der Sonnengott, častilec der Sonnenanbeter, čaščenje/kult die Sonnenanbetung, der Sonnenkult)
ki ljubi sonce rastlinstvo, botanika sonneliebend
jasen kot sonce sonnenklar
najbližji soncu ( der ) sonnennächste
sonce je visoko/nizko die Sonne steht hoch/niederig
sonce žari die Sonne lacht
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
brez sonca sonnenlos
na soncu astronomija auf der Sonne, ležati ipd.: in der Sonne
greti se na soncu sich in der Sonne aalen
na soncu dozorel sonnengereift
pražiti se na soncu sich in der Sonne rösten
od sonca von der Sonne
od sonca osvetljena stran die Tagseite
obsijan od sonca besonnt
ogorel od sonca sonnengebräunt
ožig od sonca der Sonnenbrand
pod soncem unter der Sonne
prostor pod soncem der Platz an der Sonne
proti soncu gegen die Sonne
ki se koplje v soncu durchsonnt
z malo sonca sonnenarm
kjer sonce gotovo sije sonnensicher

sónčen sunny; of the sun, sun; sunshiny; solar

sónčni bog sun god
sónčna energija solar energy, power
elektrarna, ki deluje s pomočjo sónčne energije solar (energy) power station
sónčna kura medicina sun cure
sónčna lega sunny aspect
sónčna korona (obstret) corona
sónčno leto solar year
sónčna luč, svetloba sunlight
sónčni mrk solar eclipse
sónčna očala sun spectacles pl, sunglasses pl, (temna) dark glasses
sónčna pega sunspot, (na obrazu) freckle
sónčni sij sunshine
sónčna (lepa) stran the sunny side
sónčna soba sunny room
zelo sónčna soba ZDA sun parlor
sónčni sistem solar system
premikanje sónčnega sistema solar motion
sónčna terasa sun deck
sónčna ura sundial, dial
sónčna steklena veranda ZDA sun parlor
sónčna toplota solar heat, warmth of the sun
sónčni vzhod sunrise, sunup
sónčni zahod sunset, sundown
sónčna (japonska) zastava the Rising Sun
sónčni žarek sun ray, sunbeam
ne prepusten za sónčne žarke sunproof

sónčen de soleil, solaire; ensoleillé, éclairé par le soleil

sončni čas heure ženski spol solaire
sončni dan (belle) journée ensoleillée, (astronomija) jour moški spol solaire
sončna energija énergie ženski spol solaire
sončna kopel bain moški spol de soleil
sončni kralj (zgodovina) Roi-Soleil moški spol
sončna krema créme ženski spol solaire
sončno leto année ženski spol solaire
sončna očala lunettes ženski spol množine de soleil
sončna opeklina coup moški spol de soleil
somčna pripeka ardeur moški spol du soleil
sončni sij soleil moški spol, rayon moški spol de soleil
sončni sistem système moški spol solaire (ali planétaire)
sončna stran côté exposé au soleil, midi moški spol, figurativno beau côté, côté riant
sončna ura cadran moški spol solaire
sončna višina hauteur ženski spol du soleil
sončna vročina chaleur ženski spol solaire (ali du soleil), (tlačeča) soleil de plomb
sončni vzhod lever moški spol du soleil
sončni zahod coucher moški spol du soleil
sončni žarek rayon moški spol de soleil

sónčen de(l) sol; solar

sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
sončna kopel baño m de sol
sončni kralj (hist) el Rey Sol
sončna krema crema f cutánea para el sol
sončne celice células f pl solares
sončni kolobar parhelio m
sončni dan día m de sol, (astr) día solar
sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
sončni obrat solsticio m
sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
sončna očala gafas f pl para el sol
sončna pripeka (žar) ardor m del sol
sončni mrk eclipse m de sol
sončni sij sol m, luz f del sol
sončna stran lado m expuesto al sol
južna sončna stran lado m del mediodía
sončna orbita órbita f del sol
sončna višina altura f del sol
sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
soparna sončna vročina bochorno m
sončni vzhod salida f del sol
sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
sončni žarek rayo m solar, rayo de sol

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

soundso toliko, tako; nachgestellt: Seite soundso stran tainta; Herr Soundso gospod Tainta

specimen [spésimin] samostalnik
vzorec, primerek
pogovorno, (slabšalno) tip

specimen book knjiga vzorcev
specimen copy tisk poskusni primerek (na ogled)
specimen page tisk poskusna stran (na ogled, da se vidi velikost, tisk itd.)

speljáti emmener, emporter, transporter ; (o avtu, vlaku) partir, démarrer

speljati koga donner le change à quelqu'un, mystifier quelqu'un, tromper, abuser, leurrer quelqu'un
speljati koga na led entraîner quelqu'un sur un terrain glissant, tendre un piège à quelqu'un
speljati koga na napačno pot égarer, fourvoyer quelqu'un
speljati pod čim faire passer au-dessous de quelque chose
speljati v stran dévier, détourner