Franja

Zadetki iskanja

  • nezavestni samostalnik
    (nezavestna oseba) ▸ eszméletlen, ájult
    Čeprav so vzroki nezavesti različni, je nudenje prve pomoči enako – nezavestnega položimo v stabilen bočni položaj in sprostimo dihalno pot. ▸ Bár az eszméletvesztés okai különbözőek, az elsősegélynyújtás ugyanaz: az eszméletlen személyt stabil oldalfekvésbe kell helyezni és fel kell szabadítani a légutakat.
    Nezavestnemu so pomagali reševalci in ga zaradi hude poškodbe glave odpeljali v jeseniško bolnišnico. ▸ Az eszméletlen férfin a mentősök segítettek, és súlyos fejsérüléssel a jesenicei kórházba szállították.
    Nezavestnemu je prvo pomoč najprej nudil zdravnik, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico. ▸ Az eszméletlen személyt először az orvos részesítette elsősegélyben, majd kórházba szállították.
  • nič3 (-,-)

    1. števnik: nichts von, kein (dežja/vode … kein Regen/Wasser)
    iz nič ni nič aus nichts wird nichts
    čisto brez nič so ganz ohne
    toliko kot nič gleich Null
    sploh nič Null Komma nichts
    nič več in nič manj genau
    ironično ganze

    2. število: null
    nič celih, sedem null Komma sieben
    tri proti nič drei zu null
    nič stopinj null Grad
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nimfa samostalnik
    1. (mitološko bitje) ▸ nimfa
    lepa nimfa ▸ szép nimfa
    starogrška nimfa ▸ ógörög nimfa
    božanska nimfa ▸ isteni nimfa
    drevesna nimfa ▸ fanimfa
    morska nimfa ▸ tengeri nimfa
    mitološka nimfa ▸ mitológiai nimfa
    vodna nimfa ▸ vízi nimfa
    gorska nimfa ▸ hegyi nimfa
    Kalipso je bila morska nimfa, ki se je zaljubila v Odiseja in ga pri sebi obdržala celih sedem let. ▸ Kalüpszó egy tengeri nimfa volt, aki beleszeretett Odüsszeuszba, és teljes hét évig magánál tartotta.

    2. (ptica) ▸ nimfapapagáj
    papiga nimfa ▸ nimfapapagáj
    samček nimfe ▸ hím nimfapapagáj
    samec nimfe ▸ hím nimfapapagáj
    nimfa in skobčevka ▸ nimfa- és hullámos papagáj
    Papige nimfe so zelo prijetne, nezahtevne in lepe sobne ptice. ▸ A nimfapapagájok nagyon kellemes, igénytelen és szép szobamadarak.

    3. biologija (razvojna stopnja živali) ▸ nimfa
    nimfa in ličinka ▸ nimfa és lárva
    Na dnu rek in jezer živijo številne nimfe ter različni vodni insekti, ki postanejo aktivni, ko pade noč. ▸ A folyók és a tavak fenekén számos nimfa és különböző vízi rovar él, amelyek éjszaka válnak aktívvá.
    Nimfe škržatov na jugu ZDA preživijo 13 let pod zemljo. ▸ A kabócák nimfái az USA déli részén 13 évet túlélnek a föld alatt.

    4. (privlačna ženska) ▸ nimfa
    Čez nekaj dni boste radožive nimfe, pevke, plesalke in igralke z neverjetno energijo spoznali tudi vi. ▸ Néhány nap múlva ti is életvidám nimfák, énekesnők, táncosnők és hihetetlen energiával rendelkező színésznők lesztek.
    V Bitoli bodo nagradili Claudio Cardinale, italijansko nimfo s filmskih platen. ▸ Bitolában díjazzák Claudia Cardinalét, a filmvászonról ismert olasz nimfát.

    5. ribištvo (vaba na trnku) ▸ nimfa
    Prijemi velikih rib so pogosti, lovimo pa jih lahko s suho muho, potezanko ali z nimfo. ▸ A nagy halak kapása gyakori, száraz léggyel, csalihallal vagy nimfával fogjuk ki őket.
  • niti z mezincem ne migniti frazem
    (nič ne narediti) ▸ kisujját sem mozdítja
    Čeprav so bili o nameravanih tatvinah predhodno obveščeni tako občinski organi kot policija, ni nihče niti z mezincem mignil, da bi te dobesedno napovedane kraje preprečil. ▸ Annak ellenére, hogy a tervezett lopásokról mind a községi szerveket, mind pedig a rendőrséget előzetesen értesítették, senki sem mozdította még a kisujját sem, hogy megakadályozza ezeket a szó szerint bejelentett rablásokat.
    Sopomenke: ne migniti z mezincem
  • njegóv (-a -o)

    1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
    njegov avtomobil la sua macchina
    njegova družina la sua famiglia
    sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

    2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
    njegova ekscelenca Sua Eccellenza
    njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
    pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
    otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
    pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
    vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
    vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
    pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
    spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
    hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà
  • noben [ê] (-a, -o) kein; (nikakršen) keinerlei
    sploh noben überhaupt kein/keiner
    noben drug niemand anders
    na noben način keinesfalls, keineswegs
    za nobeno ceno/za noben denar um keinen Preis, ja nicht, nie und nimmer
    z nobene strani keinerseits
    nobena živa duša keine lebende Seele
    noben hudič kein Schwein, keine Sau, kein Hund
    to ni nobena umetnost das ist keine Kunst
    nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird
    | ➞ → nobeden
  • nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

    1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
    nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

    2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
    nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
    na noben način in nessun modo

    3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
    obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
    pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
    pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
    pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
    eden ni nobeden uno è nessuno
  • nôga foot, pl feet; (krak) leg; (klavnih živali) hoof, pl -s, hooves, (za jed) trotter; (čaše) stem, foot; (mize, stola) leg

    prednja nôga foreleg
    zadnja nôga hind leg
    od glave do nôg from head to foot, from top to toe
    prekrižanih nôg cross-legged
    zaspale nôge (mravljinci v nogah) pins and needles
    lahkih nôg light-footed, light-foot
    umivanje nôg footwashing
    ki ima nôge na O bandy-legged, bandy, bowlegged
    nôge na X knock-knees
    ki ima nôga na X knock-kneed
    že biti na nôgah to be on one's feet
    ves dan sem že na nôgah I have been on the go (ali run off my feet) all day
    biti z eno nôgo v grobu to have one foot (ali one's feet) in the grave, to be on one's last legs
    biti šibak v nôgah to be unsteady (ali groggy) on one's feet (ali pogovorno on one's pins)
    on je slab v nôgah (slab hodec, pešec) he is a poor walker
    pomagati komu na nôge to help someone up on his feet
    sam si pomagati na nôge (figurativno) to lift oneself up by one's own bootstraps
    obdržati se na nôgah to keep one's legs
    metati komu polena pod nôge to put a spoke in someone's wheel, to thwart someone
    nôge me bolijo my legs hurt, I have a pain in my legs
    on ima umetno nôgo he has an artificial leg
    podstaviti komu nôgo to trip someone (up)
    postaviti koga na nôge to set someone on his feet
    spraviti, postaviti koga zopet na nôge to put someone back on his feet
    postaviti se na lastne nôge (figurativno) to stand on one's own two feet
    postaviti se spet na nôge to recover one's footing
    prestopati se z nôge na nôgo to shift one's weight from one foot to the other
    pretegniti si nôge, iztegniti nôge to stretch one's legs
    skočiti na nôge to spring (ali to start, to leap) to one's feet
    skakati po eni nôgi to hop
    stati na šibkih nôgah (figurativno) to stand on a weak foundation
    stopiti komu na nôgo to tread upon someone's foot
    teptati z nôgami to trample (ali to tread) underfoot
    udariti z nôgo ob tla to tap (ali to stamp) one's foot
    vidim sledove njegovih nôg v snegu I can see his footprints in the snow
    vstati z levo nôgo (figurativno) to get out of bed on the wrong side
    nôge so me začele boleti I became footsore
    nôga mi je zaspala my leg (ali foot) has gone to sleep
    izviniti si nôgo to sprain one's ankle
    braniti se z rokami in nôgami proti čemu to fight against something tooth and nail
    pasti komu k nôgam to fall at someone's feet
    živeti na veliki nôgi (razkošno) to live in grand style
    stati na lastnih nôgah to stand on one's own feet, to be on one's own, to be independent
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • nôr (bolezen) mad, insane, deranged; (neumen) foolish, crazy, silly, out of one's mind, crackbrained; (ves iz sebe) wild, frantic, raving, delirious; (absurden) absurd, nonsensical, unreasonable, unwise, preposterous; (vratolomen) reckless, foolhardy

    biti nôr (žargon) to be nuts (ali VB bonkers)
    ne bodi nôr! don't be silly!
    nôra leta years of indiscretion
    kot nôr like mad
    biti nôr na to be mad about (ali on), to be crazy about, to be nuts on, to be dead nuts on, to be infatuated with
    nôr na glasbo mad on music
    je ves nôr na ženske he is girl crazy (ali woman crazy)
    vse ženske so nôre nanj all the women are wild about him
    biti popolnoma, čisto nôr to be raving mad, to be (as) mad as a March hare (ali as a hatter)
  • normálno adv.

    1. normalmente; abitualmente

    2. (v povedni rabi) normale:
    normalno je, da so ga zaradi takega prestopka zaprli che l'abbiano arrestato per un reato così è (del tutto) normale
  • noseč pridevnik
    1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸ terhes, várandós, állapotos
    prvič noseča ▸ először terhes
    drugič noseča ▸ másodszor terhes
    noseča žena ▸ várandós feleség
    noseča soproga ▸ terhes feleség
    noseča ženska ▸ várandós nő
    noseče dekle ▸ állapotos lány
    noseča z dvojčkoma ▸ ikrekkel terhes
    noseča z drugim otrokomkontrastivno zanimivo második gyermekét várja
    noseča pet mesecev ▸ öthónapos terhes
    noseča osem tednov ▸ nyolchetes terhes
    Nihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.

    2. (o nošenju) ▸ hordozva, cipelve
    noseč v roki ▸ kézben hordozva
    Gerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
    Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
    Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.
  • nosílec (-lca) m

    1. portatore; ekst. facchino; šport.
    nosilec vode portaacqua, portaborracce

    2. publ. fautore, promotore; combattente:
    nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali

    3. (kar opredeljuje) portatore:
    glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica

    4. (povzročitelj)
    ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
    ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve

    5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
    nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
    nosilec glavne vloge protagonista
    nosilec liste capolista
    jur. nosilec patenta licenziantario

    6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
    nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
    nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
    nosilec oblasti detentore del potere

    7. portatore:
    tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
    med. nosilec bacilov portatore di batteri

    8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto

    9. voj.
    nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
    gled. nosilec kulis supporto delle quinte
    inform. nosilec podatkov supporto dei dati
    šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
    grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
    mostni nosilec sostegno del ponte
    palični nosilec sostegno a traliccio
    gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
    nosilec papeškega stola sediario
    jur. nosilec površinske pravice superficiario
    nosilec steklenic portabottiglie
    jur. nosilec izključne pravice esclusivista
    voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nosnica samostalnik
    anatomija (nosna kost) ▸ orrcsont
    Zaradi rumenega kartona je španski nogometaš pretepel sodnika, ki so ga v bolnišnico pripeljali z zlomljeno nosnico. ▸ A spanyol labdarugó a sárgalap miatt megverte a bírót, akit tört orrcsonttal szállítottak kórházba.
  • noša samostalnik
    1. (oblačilo) ▸ viselet, ruhaviselet
    tradicionalna noša ▸ hagyományos viselet
    kmečka noša ▸ paraszti viselet
    belokranjska noša ▸ Bela krajina-i viselet
    gorenjska noša ▸ felső-krajnai viselet
    pokrajinska noša ▸ tájjellegű
    ženska noša ▸ női viselet
    moška noša ▸ férfiviselet
    Pisane finske noše so v navadi na tradicionalnimi festivalih ali na porokah. ▸ A színes finn viseletek gyakoriak a hagyományos fesztiválokon vagy esküvőkön.
    Povezane iztočnice: narodna noša

    2. (o nošenju) ▸ viselés
    Pri noši vedno večjega pokrivala si pomagajo tudi z nekakšnimi majhnimi bambusovimi stožci, na katere pripenjajo vso to okrasje. ▸ Az egyre nagyobb méretű fejfedő viselésének megkönnyítésére kis bambuszkúpokat is használnak, amelyekre a díszeket rögzítik.
  • nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter

    1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
    ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
    pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
    biti (več let)
    notri essere in prigione, in gattabuia
    nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più

    2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
    volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje
  • novejšega datuma stalna zveza
    (nov; nedaven) ▸ újabb keletű, újkeletű
    Fotografija je novejšega datuma, mislim, da ni stara več kot deset let. ▸ A fotó újabb keletű, nem hiszem, hogy több mint 10 éves lenne.
    V burni zgodovini imajo posebno mesto številni potresi, med katerimi so mnogi tudi novejšega datuma. ▸ A város viharos történelmében különleges helyet foglalnak el a földrengések, amelyek közül több az utóbbi időkben történt.
  • noviciat samostalnik
    religija (redovniško pripravništvo) ▸ noviciátus
    enoletni noviciat ▸ egyéves noviciátus
    opraviti noviciat ▸ noviciátust elvégez
    Samostan naj bi postal noviciat, zato so potrebovali nove prostore. ▸ A kolostorból noviciátust terveztek kialakítani, ezért új helyiségekre volt szükségük.