Franja

žepnina samostalnik
1. (o otrocih) ▸ járadék, zsebpénz
2. (o zaslužku) ▸ zsebpénzKo sem prišel so tu igrali predvsem študenti, ki so z rokometom služili nekakšno žepnino za lažjo pot skozi študij. ▸ Amikor idejöttem, főleg egyetemi hallgatók játszottak, akik a kézilabdával kerestek némi zsebpénzt, hogy könnyebb legyen az életük a tanulmányaik alatt.

živčnež samostalnik
1. (živčen človek) ▸ idegbajos
Ne pustite se motiti živčnežem, ki tik pred izpitom ponavljajo naučeno snov. ▸ Ne zavartassa magát azoktól az idegbajos emberektől, akik a vizsga előtt ismétlik a megtanult anyagot.

2. neformalno (nepotrpežljiv človek) ▸ ingerült
Veš, kakšna pa je praksa? Da je za tabo vsaj ene 5 živčnežev, ki jim je tudi 60 km/h skozi naselje premalo. ▸ Tudod, hogy néz ki ez a gyakorlatban? Hogy mögötted legalább 5 ingerült ember vezet, akiknek a 60 km/h sebesség sem nem elég gyors lakott területen.

življenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. das Leben (organsko organisches, pozemsko irdisches, nastajajoče das werdende/keimende, golo das nackte Leben)

2.
živalstvo, zoologija kopensko življenje/življenje na kopnem das Landleben
vodno življenje/življenje v vodi Wasserleben
zajedavsko življenje Schmarotzerleben, das Schmarotzen

3. (preživljanje življenja) das Leben, das Dasein, die Existenz (brezdelno/trotovsko Drohnendasein, cigansko Zigeunerleben, človeško Menschenleben, čustveno Gemütsleben, Gefühlsleben, dosedanje, prejšnje Vorleben, društveno Verbandsleben, družinsko Familienleben, duhovno Geistesleben, dvorsko Hofleben, glasbeno Musikleben, intimno Intimleben, klavrno Jammerleben, klubsko Klubleben, koncertno Konzertleben, kopensko Landleben, kulturno Kulturleben, lastno Eigenleben, ljubezensko Liebesleben, ločeno Getrenntleben, Marijino Marienleben, mizerno Elenddasein, nagonsko Triebleben, nočno Nachtleben, nomadsko Nomadenleben, Nomadendasein, Wanderleben, notranje, duševno Innenleben, parazitsko Parasitendasein, pasje Hundeleben, podeželsko Landleben, poklicno Erwerbsleben, poslovno Geschäftsleben, postopaško Gammelleben, pregrešno, razuzdano Lasterleben, Lotterleben, samostansko Klosterleben, samotarsko Eremitendasein, Einsiedlerleben, samsko Junggesellenleben, skupno Beisammenleben, spolno Geschlechtsleben, Sexualleben, šolsko Schulleben, študentsko Studentenleben, taboriščno Lagerleben, udobno Wohlleben, umetniško Künstlerexistenz, Künstlerleben, zasebno Privatleben, zemeljsko Erdenleben, gospodinje Hausfrauendasein, ljudstva Volksleben, skupnosti Gemeinschaftsleben, tjavdan In-den-Tag-hinein-Leben, v spominu Nachleben, v taboru Lagerleben)

4. (način življenja) die Lebensführung, die Lebensart, der Lebenswandel
nesolidno življenje ein lockeres Leben
sladko življenje das süße Leben/ein süßes Leben
spotikljivo/nemoralno življenje anstößige Lebensart
vsakdanje življenje tägliches Leben, das Alltagsleben

5.
življenje v dvoje die Zweisamkeit

6.
religija posmrtno življenje das Leben nach dem Tode, das zukünftige Leben, das Fortleben nach dem Tode
večno življenje das ewige Leben

7.
vse življenje sein ganzes Leben, sein Leben lang, ein Menschenleben lang, zeitlebens, lebenslang

8.
figurativno če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
(njegovo) življenje visi na nitki (sein) Leben hängt an einem seidenen Faden

9. … življenja Lebens- (dan der Lebenstag, drevo der Lebensbaum, iskrica der Lebensfunke, knjiga das Lebensbuch, kvaliteta die Lebensqualität, leto das Lebensjahr, medalja za rešitev die Lebensrettungsmedaille, mesec der Lebensmonat, način die Lebensweise, die Lebenshaltung, die Lebensart, die Lebensführung, nastanek die Lebensentwicklung, naveličanost die Lebensmüdigkeit, nit der Lebensfaden, odnos do die Lebenseinstellung, podaljšanje/podaljševanje die Lebensverlängerung, področje der Lebensbereich, potek der Lebenslauf, der Lebensgang, poznavalec der Lebenskenner, smisel der Lebenssinn, sredina die Lebensmitte, teden življenja die Lebenswoche, trajanje die Lebenszeit, umetnost die Lebenskunst, ura die Lebensstunde, večer der Lebensabend, zaščita der Lebensschutz)
jesen življenja der Herbst des Lebens
luč življenja das Lebenslicht
oblika življenja biologija die Daseinsform
pomlad življenja der Frühling/Mai des Lebens, der Lebensfrühling
pričakovana dolgost življenja die Lebenserwartung
sladkosti življenja Süßigkeiten des Lebens
v zenitu življenja im Mittag seines Lebens
vzponi in padci življenja die Höhen und Tiefen des Lebens
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben

10. … življenja/do življenja ipd. lebens-, daseins- (naveličan lebensmüde, daseinsmüde, lebensüberdrüssig, ki rešuje življenja lebensrettend, ki se veseli življenja lebensfroh, s pozitivnim odnosom do življenja lebensbejahend, ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich, ki uničuje življenje lebenszerstörend, vreden življenja lebenswert)

11.
živalstvo, zoologija prilagojen življenju v … in … heimisch
(v vodi im Wasser heimisch)

12.
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben/leben
imeti še vse življenje pred seboj sein Leben vor sich haben
izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen, (pasti) sein Leben lassen
vzeti si življenje (narediti samomor) sich das Leben nehmen
preživljati svoje življenje seine Tage verbringen, sein Leben verbringen
tvegati življenje sein Leben wagen
uživati življenje kein Freund/Kind von Traurigkeit sein
zastaviti življenje sein Leben einsetzen
živeti življenje ein Leben leben
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
žrtvovati življenje sein Leben opfern, sein Leben lassen

brez življenja leblos, planet: unbelebt

do življenja aufs Leben
pozitiven odnos do življenja die Lebensbejahung
pravica do življenja das Lebensrecht, das Recht aufs Leben
veselje do življenja die Lebensfreude, Daseinsfreude
volja do življenja der Lebenswille

med življenjem in smrtjo zwischen Leben und Tod
viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben

na življenje in smrt auf Leben und Tod
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
na življenje in telo napad: (Angriff) pravo auf Leib und Leben
nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben

po življenju nach dem Leben
sla po življenju der Lebenshunger, die Lebensgier
streči po življenju komu (jemandem) nach dem Leben trachten

pred življenjem vor dem Leben
strah pred življenjem die Lebensangst

pri življenju am Leben
pustiti pri življenju am Leben lassen

skozi življenje durch das Leben, durchs Leben
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen

v življenje ins Leben
priklicati v življenje (ustanoviti) ins Leben rufen
v življenju im Leben
izkušen v življenju lebenserfahren, weltkundig
spreten v življenju weltgewandt
v življenju že tako nanese wie das Leben so spielt
z življenjem mit dem Leben
igra z življenjem ein Spiel mit dem Leben
plačati z življenjem mit dem Leben bezahlen, mit dem Tode bezahlen

za življenje fürs Leben
za vse življenje fürs ganze Leben, auf Lebenszeit
nesposoben/nezmožen za življenje lebensunfähig, lebensuntüchtig
nesposobnost/nezmožnost za življenje die Lebensunfähigkeit, Lebensuntüchtigkeit
nevarnost za življenje die Lebensgefahr
odločilen za življenje lebensbestimmend
odškodnina za ločeno življenje die Trennungsentschädigung
pomoč za življenje die Lebenshilfe
potrebovati za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
prositi za življenje um sein Leben bitten
sposoben za življenje lebensfähig, lebenstüchtig
sposobnost za življenje die Lebensfähigkeit, Lebenstüchtigkeit
za vse življenje fürs ganze Leben
zveza za vse življenje der Lebensbund
ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich

za življenja zu/bei Lebzeiten
za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten

zoper življenje in telo pravo gegen Leib und Leben

življênje life; living; existence; being; subsistence

brez življênja lifeless; inanimate, inactive
v cvetu življênja in the prime of life
za vse življênje for life, for one's lifetime
v vsakdanjem življênju in everyday life
v vsem mojem življênju in all my born days
(skozi) vse moje življênje all my life (ali lifetime)
pasje življênje dog's life
vojaško življênje army (ali military) life
enolično življênje humdrum existence
sit življênja sick of life, pogovorno fed up, žargon browned off
posmrtno življênje afterlife
golo življênje bare existence
bedno življênje wretched life
dolgo življênje longevity
družbeno življênje social life
razvratno življênje dissolute (ali depraved) life, dissipation
udobno življênje easy life
borba za življênje struggle for life
način življênja way (ali manner) of life, ways pl, conduct
aktivno življênje active (ali busy) life
brezdelno življênje idle life
denar ali življênje! stand and deliver!
boj na življênje in smrt life-and-death struggle, mortal combat
le enkrat v življênju only once in a lifetime
takšno je (pač) življênje! such is life!
dokler je življênje, je upanje while there is life, there is hope
življênje ni samo zabava, ni praznik life is not all beer and skittles
dati (svoje) življênje za domovino to lay down one's life for one's country
imeti žilavo življênje to have nine lives
imeti komaj dovolj za življênje to have barely enough to live on
gre za življênje ali smrt it is a matter of life and death
gre za moje življênje my life is at stake
izgubiti življênje to lose one's life
deset oseb je izgubilo življênje ten persons lost their lives
ostati pri življênju to remain alive, to survive, to keep body and soul together
nihati, viseti med življênjem in smrtjo to be hovering between life and death
njeno življênje visi na nitki her life is hanging on a thread
rešiti si življênje to save one's life
ne poznaš še dosti življênja you haven't yet seen much of life
podariti sovražniku življênje to spare an enemy, to spare an enemy's life
prositi za (svoje) življênje to beg for one's life
obuditi koga k življênju to revive someone
staviti na kocko svoje življênje to take one's life in one's hands
enako vzeti dobro in slabo v življênju to take the rough with the smooth
spremeniti svoje življênje to change one's way of living
poklicati kaj v življênje (figurativno) to start something, to initiate something, to call something into being
stopiti v življênje to come into being, to enter the world
streči komu po življênju to make an attempt on someone's life, to seek someone's life
tvegati svoje življênje to risk one's life, to dice with death
umakniti se izjavnega življênja to withdraw from (ali to give up) public life
uspeti v življênju to make one's way in the world, to rise in the world
vzeti si življênje (napraviti samomor) to take one's own life
življênje si je vzel he made away with himself, he committed suicide, he took his own life
zaslužiti ravno za (golo) življênje to earn just enough to live on, to earn a bare living, to make just enough to get by (ali to rub along)
imam dovolj do konca (svojega) življênja I have enough to last me for life
ne zasluži dovolj za življênje he doesn't make enough to keep body and soul together
začeti novo življênje to start a new life, (figurativno) to turn over a new leaf
živeti dvojno življênje to lead a double life
živeti enolično življênje to lead a humdrum existence
zagreniti komu življênje to embitter someone's life
živeti žalostno življênje to live a miserable life
živeti veseljaško, uživaško, razburljivo življênje (žargon, figurativno) to burn the candle at both ends
žrtvovati svoje življênje to sacrifice one's life

življênje vie ženski spol , existence ženski spol , manière ženski spol de vivre , figurativno animation ženski spol , entrain moški spol

človeško življenje vie humaine, existence (humaine), vie de l'homme (ali d'un homme, d'homme)
duhovno življenje vie spirituelle
življenje na deželi, na kmetih vie à la campagne, vie champêtre (ali rustique, rurale)
mestno življenje vie citadine (ali des villes)
nočno življenje vie nocturne
notranje življenje vie intérieure
pasje življenje vie de chien
življenje v taborišču vie des camps
vojaško življenje vie militaire
vsakdanje življenje vie quotidienne (ali de tous les jours, journalière)
zakonsko življenje vie conjugale
živalsko življenje vie animale
drago življenje, draginja vie chère
denar ali življenje! la bourse ou la vie!
na življenje in smrt à la vie et à la mort
biti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
brez življenja sans vie
skozi vse moje življenje durant toute ma vie
nikoli v (mojem) življenju jamais de la vie
sposoben za življenje - življenja zmožen viable
biti pri življenju être en vie, être vivant, vivre
biti sit življenja être las (ali dégoûté) de la vie
dati življenje komu (roditi otroka) donner la vie (ali le jour) à quelqu'un
dati svoje življenje za donner sa vie pour
gre za življenje il y va de la vie
izgubiti življenje perdre la vie, périr
drago prodati svoje življenje vendre chérement sa vie (ali familiarno sa peau)
rešiti komu življenje sauver la vie à quelqu'un
tvegati svoje življenje risquer sa vie
njegovo življenje visi samo še na nitki sa vie ne tient qu'à un fll
rešiti si življenje avoir la vie sauve, survivre
vzeti si življenje se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours
poklicati v življenje donner naissance à, créer, fonder quelque chose, mettre quelque chose sur pied
vrniti koga v življenje rappeler (ali ramener) à la vie, faire renaître
zbuditi k novemu življenju faire revivre, ressusciter
po nepotrebnem si otežavati življenje se compliquer la vie pour rien, chercher midi à quatorze heures
uživati življenje jouir de la vie
zagreniti komu življenje rendre la vie dure à quelqu'un
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl je n'ai vu cela de ma vie
kaj hočete, tako je (pač) življenje que voulez-vous, c'est la vie
kakršno življenje, takšna smrt telle vie, telle mort

življênje vida f ; manera f (ali modo m) de vivir; existencia f ; género m de vida ; fig animación f

življenje na deželi, na kmetih vida del campo (ali campestre), vida rústica
nomadsko življenje vida nómada
čustveno (družinsko, pasje, zasebno, večno) življenje vida afectiva (familiar, de perro, privada, eterna)
razkošno življenje vida regalada, buena (ali gran) vida
dolgo življenje longevidad f, larga vida
golo življenje nada más que la vida, la vida y nada más
denar ali življenje! ¡la bolsa o la vida!
boj na življenje in smrt lucha f a vida o muerte
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
nikoli v (mojem) življenju jamás en mi vida
vzet iz življenja tomado del natural, tomado de la vida real
biti pri življenju estar con vida, estar vivo, vivir
biti na nitki z življenjem tener la vida en un hilo
biti nezmožen življenja no tener vida
imeti bedno življenje, s težavo se prebijati skozi življenje arrastrar una vida llena de privaciones, ir viviendo, fam ir tirando
imeti dobro življenje darse buena vida
življenje bi dal, da bi vedel, če ... daría qualquier cosa por saber si...
črpati, vzeti iz življenja tomar del natural
nobenega znaka življenja ne dati od sebe no dar señales de vida
imeti (kot mačka) žilavo življenje tener siete vidas (como los gatos)
dati svoje življenje za dar la vida por
ostati pri življenju quedar con vida, sobrevivir, escapar a la muerte, salvarse
izgubiti življenje perder la vida, perecer
po nepotrebnem si oteževati življenje complicarse la vida innecesariamente
razkošno življenje imeti darse la gran vida, vivir a lo grande
plačati s svojim življenjem pagar con la vida
pustiti pri življenju dejar con vida
dragó prodati svoje življenje vender (bien) cara su vida
poklicati v življenje crear, fundar, organizar, volver a vida
prinesti življenje čemu dar animación a (ali animar) a/c
podariti življenje (pomilostiti) perdonar la vida, voj dar cuartel, (roditi otroka) dar a luz (una criatura)
rešiti komu življenje salvar la vida a alg
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg
stopiti v življenje nacer, dar los primeros pasos en la vida
služiti si življenje (kruh) ganar(se) la vida
staviti življenje na kocko, zaigrati življenje llevar la vida jugada
tvegati svoje življenje arriesgar la vida
vzeti komu življenje quitar la vida a alg
vzeti si življenje matarse, quitarse la vida, suicidarse
vrniti koga v življenje volver a alg a la vida
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl en mi vida no he visto cosa igual
uživati življenje gozar de la vida
oditi v boljše življenje (umreti) pasar a mejor vida
zagreniti komu življenje amargar la vida a alg
zbuditi k novemu življenju resucitar; hacer revivir
zbuditi se k novemu življenju resucitar, renacer
živeti svetniško življenje (fig) hacer una vida de santo
žrtvovati svoje življenje dar (ali sacrificar ali poner) la vida (za por)

žvižga|ti¹ (-m) zažvižgati

1. pfeifen (z dvema prstoma auf zwei Fingern, skozi zobe durch die Zähne)
jezno žvižgati ein Pfeifkonzert bereiten
(igrati na piščalko) pfeifen, flöten
figurativno plesati kot kdo žvižga nach (jemandes) Pfeife/Geige tanzen

2. šport (piskati) pfeifen, začetek: anpfeifen, konec: abpfeifen

3. kos, drozg: flöten, pfeifen

4. lokomotiva, lonec: (piskati) pfeifen
lonec, ki žvižga der Pfeiftopf

5. veter: pfeifen, sausen; krogla: sausen

6.
figurativno iti rakom žvižgat [flötengehen] flöten gehen; im Eimer sein; (umreti) dran glauben müssen

ἀκρο-πόρος 2 (πείρω) skozi prebadajoč, ostrošiljast, rtast.

ἀ-μείβω [Et. iz kor. meig^w, kraj premeniti, preseliti se, lat. migro, are, gršk. ἀμοιβός; sor. s kor. mei; slov. mĕna (iz meina) mĕnjati, lat. commoinis, communis, nem. ge-mein. – Obl. fut. ἀμείψω, -ομαι, aor. ἤμειψα, -άμην, pass. ἠμείφθην]. 1. act. (za)menjam, πρός τινα s kom; (o kraju) hodim, prehodim; στέγας zapustim, οἱ ἀμείβοντες šperovci (na strehi, ki se redno menjavajo); θύρας grem skozi; πόλιν ἐκ πόλεως hodim iz mesta v mesto; ὀλίγον γόνυ γουνός kratkih korakov = hodim počasi; μορφὴν ἐκ θεοῦ βροτησίαν izpreminjam božjo podobo v človeško. 2. med. a) menjavam se, vrstim se, zamenjam zase; ἀμείβεται θρῴσκων skače premenjema; ἀμειβόμενος premenjema (izmenoma); b) odgovarjam (μύθῳ, τινά, τινί, τοὺς φίλους komu, πρός τι na kaj); c) κατὰ οἴκους hodim od hiše do hiše; ἕρκος prestopim, zapustim; ἄλλην ἐξ ἄλλης πόλεως hodim od mesta do mesta; ποταμόν prekoračim reko; φόνος ἀμείβεται umor sledi na umor; d) povračam, poplačam χάριν, τινὰ δώροις.

ἀμ-περές (v tmezi) (gl. διαμπερές) skozi in skozi (prebodeč).

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-μετρέω 1. act. iz-, od-, premerim; zopet se peljem skozi Χάρυβδιν. 2. med. zopet omenjam, naštevam; τί τινι pretrpim napor za naporom; poet. posvetim, prelijem za δάκρυ εἴς τι.

ἀν-οπαῖα neutr. pl. ep. v zrak (skozi dimnik).

ἀντι-κρῡ́, ἄντι-κρυς [Et. ἀντί, ἄντα, -κρ-υ skrčeno iz debla κέρας, κάρα] 1. ravno nasproti, naravnost, v obraz, spredaj, naravnost skozi z gen. 2. naravnost, brez ovinkov, vsekako, do cela, zares; ἡ ἀντικρὺ ἐλευθερία prava, resnična prostost.

γίγνομαι d. m. [Et. iz g'enē, g'eno; lat. gigno, nātus iz gnatus, nāscor, nem. Kind, Knabe; gršk. še κασί-γνητος, γνωτός, γνήσιος, γόνος. – Obl. fut. γενήσομαι, aor. ἐγενόμην, pf. γεγένημαι, γέγονα; ep. aor. 3 sg. γέντο, iter. γενέ-σκετο, pf. 3 pl. γεγάᾱσι, inf. γεγάμεν, pt. γεγαώς, ῶτος, υῖα, plpf. 3 du. γεγάτην; poet. pf. pt. γεγώς, ῶσα, gen. ῶτος; NT aor. ἐγενήθην; ion. γίνομαι] I. postanem, nastanem 1. rodim se; ἐκ, παρά, ἀπό τινος: rodim se komu, izviram od koga; εἴκοσιν ἔτη γεγονώς 20 let star; pf. pogosto s prez. pomenom εὖ, καλῶς; sem plemenitega rodu. 2. o stvareh: nastanem, sem, nastopim ἄνεμος, dogodim se, pripetim se, zgodim se, rastem, vršim se μάχη, ἀγορή, πόλεμος; τὰ γιγνόμενα ἐν ἀγρῷ pridelek, dobitek; o dohodkih in denarju: do-, prihajam, dotekam, καρποὶ οἱ ἐκ τῶν ζῴων γιγνόμενοι dohodki od živine, τὸ γιγνόμενον dohodek, dobiček, izkupilo, zaslužek, prejemek, τὰ γεγενημένα, τὰ γιγνόμενα dogodki, preteklost, resnica; λέγω τὰ γιγνόμενα povem resnico; τὸ γενησόμενον uspeh; γίγνεταί τινι (z inf. ὡς, ὅτι) mogoče je (komu); o času: pridem, minem, potečem; ἐν ταῖς γιγνομέναις ἡμέραις v dneh, ki so bili k temu potrebni (sledeče dni); o številu: znesem, znašam, οἱ γενόμενοι δασμοί došli davki, dac; ἀριθμὸς γεγονώς skupno število; πλείους ἐγίγνοντο tvorili so večino; ἐγένοντο οἱ σύμπαντες vseh skupaj je bilo. II. pridem v kako stanje, sem, postanem kaj 1. s subst. in adi.: δηίοισι χάρμα; πάντα izpreminjam se v vse mogoče stvari; παντοῖος na vso moč si prizadevam; ἐγένοντο ἄνδρες ἀγαθοί izkazali so se kot vrli možje; τὰ ἱερὰ οὐ γίγνεται žrtve so neugodne, εὖ γίγνεται se srečno izvrše, so ugodne; τὴν ἡλικίην pridem v moško dobo. – Pomni zlasti zveze s subst. κλοπεύς, κωλυτής, κτείνας γίγνομαι itd. = κλέπτω, κωλύω, κτείνω itd. 2. z adverbi: εὖ (κακῶς) γίγνεται po volji, srečno (slabo) se mi izvrši kaj, se izteče, srečno se razvija (moj položaj), ἐγγύς pridem blizu, ἡ μάχη οὕτως ἐγένετο se je tako izvršila, ἄνω γίγνομαι pridem gori (ἐκεῖ tja, ὄπισθεν za hrbet, πέραν na ono stran); τρίχα ali τριχῇ γίγνομαι razdelim se v tri dele; δίχα γίγνομαι razdelim se v dva dela, ločim se. 3. z zavisnimi skloni: a) gen. νίκη γίγνεταί τινος pripade komu; γίγνομαί τινος pridem pod koga (v njegovo oblast); ἐμαυτοῦ (ἐν ἐμαυτῷ) γίγνομαι pridem k sebi, do zavesti, zavem se, ohrabrim se, pomirim se; τῶν δικαστῶν postanem (sem) sodnik; ἐλπίδος μεγάλης trdno se nadejam; b) z dat. τινί pripade mi kaj v delež, τιμωρίη μοι γίγνεται trpim kazen; γίγνομαί τινι pridem komu v roke; c) z acc. ἐμὲ χρεὼ γίγνεται potrebujem česa. 4. s predlogi: ἀπό τινος pridem od (dovršenega dela), vrnem se, ἀπὸ δείπνου pridem od obeda, odobedoval sem; διά τινος peljem skozi ὁδός, δι' ἔχθρας sprem se s kom, δι' ὀργῆς τινί razsrdim se nad kom; εἰς Λακεδαίμονα odidem v L.; ἔν τινι pridem kam, sem med ljudmi, ἐν πολέμῳ nahajam se v vojski, ἐν ἐμαυτῷ gl. 3 a; ἐν ποιήσει pečam, bavim se s čim, ἐν πείρᾳ občujem s kom, ἐξ ἀνθρώπων umrjem, ἐξ ὀφθαλμῶν izginem izpred oči; ἐπὶ τοῦ ὄρους pridem na goro; ἐπί τινι pridem komu v pest, (pod njegovo oblast), postanem odvisen od koga (ἐπὶ βασιλεῖ); κατά τι pridem kam; μετά τινος prestopim h komu; παρά τι opiram, naslanjam se na kaj; περί τι bavim se s čim, περί τινα pridem v bližino koga; πρός τινι lotim se česa, dospem kam; σύν τινι pridružim se komu; ὑπέρ τινος sem nad kom; ὑπό τινι pridem pod oblast koga.

διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.

δια-βαδίζω grem skozi ali črez, preidem, prekoračim.

δια-βαίνω (gl. βαίνω) 1. intr. ep. delam velike korake, razkoračim se. 2. tr. grem skozi, črez, prekoračim, prestopim, prebredem, preplavam τί, εἴς τι, διὰ ποταμοῦ ἐπί τινα hodim črez reko na koga; τῷ λόγῳ εἴς τινα prehajam na koga v svojem govoru, obračam se na koga.

δια-βῡνέω, pass. ion. tudi δια-βῡ́νομαι 1. vtikam, mašim skozi. 2. med. prebadam si, zvrtam si.

δια-γίγνομαι med. 1. skozi nekaj časa vztrajam, se obdržim, preživim, prebijem; τοσάδε ἔτη toliko let; s pt. se prevaja z neprestano, διαγίγνομαι ἐσθίων, ζητῶν neprestano jem, preiskujem; διαγιγνόμεθα φίλοι ὄντες neprestano smo prijatelji. 2. NT minem, potečem.