Franja

Ōchus -ī, m (Ὦχος) Ókh(os)

1. priimek Artakserksa III.: Cu., Iust.

2. sin Dareja Kodomana: Cu.

3. reka v Baktriji: Cu., Plin.

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

ocupación ženski spol zasedba, okupacija; opravilo, posel, delo

ocupación accesoria postransko delo
sin ocupación brez dela, brezposeln

óče père moški spol ; familiarno paternel moški spol

stari oče grand-père
vaš g. oče Monsieur votre père
družinski oče père de famille
krušni oče père nourricier
naši očetje (predniki) nos pères (ali ancêtres, aîeux)
bog oče Dieu le Père
sveti oče (papež) le Saint-Père
kakršen oče, takšen sin tel père, tel fils
ves, cel, izrezan oče je c'est tout le portrait de son père, familiarno c'est son père tout craché

ôče father; pogovorno papa, pa, governor, pater

cerkveni ôčetje Fathers pl of the Church
brez ôčeta fatherless
krušni ôče foster father, fosterer
stari ôče grandfather
očetje (predniki) fathers pl, pesniško sires pl
on je čisto kot ôče he is a chip off the old block
vreči se po ôčetu to take after one's father
on je izrezan ôče (figurativno) he is the very spit and image (ali spitting image, exact likeness) of his father
kakor ôče, tako sin like father, like son

ôče padre m

stari oče abuelo m (po očetovi strani paterno, po materini strani materno)
vaš g. oče su señor padre
adoptivni, krušni oče padre adoptivo
družinski oče padre de familia
njegov lastni oče su propio padre
sveti oče (papež) el Santo Padre
bog oče Dios Padre
po očetovi strani por parte de padre
on je izrezan oče (él) es el vivo retrato de su padre
kakršen oče, takšen sin cual padre, tal hijo

očí ojos m pl

iz oči v oči cara a cara, frente a frente
med štirimi očmi a solas, sin testigos, privadamente, a cuatro ojos
pred očmi vseh a la vista de todos; fig públicamente
orlovske (sokolje) oči (fig) ojos de águila
poševne, ozke oči ojos oblicuos, rasgados
velike, izbuljene oči ojos saltones
na lastne oči con mis (tus, sus itd.) propios ojos; con esos ojos
zaradi njegovih lepih oči (= zastonj) por sus ojos bellidos
brati komu v očeh (želje) leer en los ojos (los deseos) de alg
gledati (nevarnosti, smrti) v oči afrontar (ali arrostrar) (el peligro, la muerte)
gledati stvari z drugimi očmi mirar las cosas con otros ojos
izbuljiti oči fam poner ojos como platos
izgubiti iz oči perder de vista
ne izgubiti iz oči no perder de vista, tener muy presente a/c
imeti odprte oči abrir el ojo, estar alerta
izpraskati komu oči sacar los ojos a alg
odpreti komu oči (fig) abrir los ojos a alg; desengañar
nasuti komu peska v oči (fig) deslumbrar a alg con promesas
oči se mi odpirajo sedaj (fig) ahora veo claro
imeti dobre oči (fig) tener (buena) vista
ki pade v oči (o obleki) vistoso, llamativo; fig evidente, manifiesto
pasti v oči (fig) llamar la atención; resaltar; dar en los ojos
pojdi mi izpred oči! ¡quítate de mi vista!
pokvariti si oči dañarse la vista
povesiti oči bajar los ojos
požírati z očmi (fig) fam irse a alg los ojos tras a/c
preleteti z očmi pasar los ojos
prenapenjati oči quebrarse los ojos
zapreti komu oči cerrar los ojos a alg
skočiti v oči (fig) saltar a la vista
vreči oči na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti oči ob čem fam hacer la vista gorda
zavijati oči (fig) poner los ojos en blanco; revolver los ojos; volver (ali torcer) los ojos
zapičiti oči v clavar los ojos en
svojim očem ne verjeti no dar fe a sus ojos
nisem verjel svojim očem no daba crédito a mis ojos
ne zatisniti oči (celo noč) no pegar el ojo (ali los ojos) (en toda la noche)
upreti oči v koga mirar a alg ojo a ojo; volver los ojos en alg
vrana vrani ne izkljuje oči de herrero a herrero no pasan chispas

očim [ó] moški spol (-a …) der Stiefvater
hči/sin očima die Stiefschwester, der Stiefbruder

odgóvor contestación f ; respuesta f

brez odgovora sin contestación, (pismo) no contestado, (ljubezen) no correspondido
brzojavni odgovor respuesta f telegráfica
odrezav odgovor réplica f aguda
odgovor z obratno pošto contestación a vuelta de correo
dopisnica s plačanim odgovorom tarjeta f postal con respuesta pagada
nesramen odgovor mala contestación
odklonilen odgovor respuesta negativa, (na prošnjo) desestimación f
dajati odgovor za dar cuenta de
(po)klicati koga na odgovor pedir cuenta (ali razón) a alg
ostati brez odgovora quedar sin contestación (incontestado)
prosimo za odgovor se suplica la respuesta
pustiti brez odgovora dejar sin contestación
nikoli ni v zadregi za odgovor tiene respuesta para todo
noben odgovor je tudi odgovor quien calla otorga

odium -iī, n (odīre, gl. ōdī)

1. sovraštvo, mržnja, črt, sovražnost, zoprnost = nenaklonjenost (naspr. amor, benevolentia, favor, gratia), pl. odia tudi = pojavi (izrazi, vzgibi) sovraštva: Ter., H., Plin., Sen. ph., Sen. tr. idr., odium est ira inveterata Ci.; s subjektnim gen.: in odium Graeciae pervenit N. (gl. spodaj besedno zvezo), odio ingratae civitatis expulsus N.; z objektnim gen.: se non odio hominis (do moža) id fecisse N., odium mulierum, Autronii Ci., regis Iust., vestri Ci. do vas, defectionis C. zaradi odpada; z adj. ali svojilnim zaimkom: o. decemvirale L. do decemvirov, o. tuum Ter. do tebe, o. nostrum O. ali vestrum L. do nas, do vas; s praep.: o. in omnes Ci., in Romanos Vell., Aur., in mulieres Gell., nota in eum Seiani odia T., o. erga Romanos N., adversus Persas L., adversus hostes Val. Max., procerum odia inter se Iust., intestinum inter patres plebemque o. L. Pomni: odia sibi conciliare Ci. ali suscipere odium alicuius Ci. ep. ali in odium alicuius (per)venire N. nakopati si sovraštvo koga, incurrere in odia hominum Ci. priti (zabresti) v sovraštvo, alicui esse odio C. ali in odio L. osovražen (zoprn) biti komu, odio habere aliquem (aliquid) Pl., O. ali odium habere in aliquem (aliquid) Ci. sovraštvo (mržnjo) gojiti do koga (česa), črtiti (sovražiti) koga (kaj), odium concipere (suscipere N.) in aliquem Ci. sovraštvo naperiti (naperjati) proti komu (v koga), (za)sovražiti koga, in odium quemquam vocare Ci. ali odium facere (alicuius rei) Q., Plin. pristuditi, omrziti, omraziti, priskutiti koga (kaj), magno odio in aliquem ferri N. zelo črtiti koga, odium alicuius rei me cepit Ci. zasovražil sem kaj, mrzi mi kaj, priskutilo se mi je kaj.

2. meton. predmet sovraštva (mržnje) =
a) zoprn, osovražen, zagaten, neprijeten človek: Pl., Ter., Antonius, insigne odium (poseben predmet sovraštva) omnium hominum vel … deorum Ci., odium eos omnium populorum esse Iust.
b) zoprno, sovražno, nadležno vedenje: Ter., odio qui possit vincere regem H., quod erat odium! quae superbia! Ci.
c) zoprnost, neprijetnost, gnus, stud: neque agri neque urbis odium me percepit Ter. ni mi zoprno niti podeželje niti mesto, odio es Pl. neprijeten si mi, sin odio est vobis Pl., ne novi verbi assiduitas odium pariat Corn.

odláganje descarga f ; deposición f ; (odgoditev) aplazamiento m , demora f , dilación f

brez odlaganja sin demora
odlaganje smeti prepovedano se prohibe (A es prohibido) depositar barreduras

odlášanje demora f ; dilación f ; (róka) prórroga f

brez odlašanja sin demora
zadeva ne dopušča nobenega odlašanja el asunto es urgente (ali no admite dilación)
brez nadaljnjega odlašanja sin más dilación

odlòg aplazamiento m ; demora f ; dilación f ; (róka) prórroga f

odobriti, dati odlog conceder una prórroga
brez odloga sin demora
zadeva ne dopušča odloga el asunto no admite dilación (ali es urgente)
zadnji odlog (fig) respiro m de gracia; plazo m perentorio

odmòr reposo m ; (v šoli) recreo m ; pausa f (tudi glas) ; (gledališki) entreacto m ; glas intervalo m ; (koncert) descanso m

brez odmora sin descansar
napraviti odmor hacer una pausa, fam hacer un alto

odnêsti llevar; llevarse (kaj a/c)

odnesti s seboj llevar(se) consigo
péte odnesti poner pies en polvorosa
poceni jo odnesti salir sin gran perjuicio, salir bien librado
komaj jo odnesti escapar a duras penas
srečno jo odnesti salir airoso (ali indemne)
naj ga vrag odnese! ¡el diablo se lo lleve!

odpòr resistencia f (tudi voj, fiz) ; oposición f ; fig aversión f , repugnancia f

brez odpora sin (oponer) resistencia, sin resistir
z odporom con repugnancia
pasivni odpor resistencia pasiva
z odporom storiti kaj hacer a disgusto a/c
naleteti, zadeti na odpor encontrar resistencia
nuditi odpor hacer (ali oponer ali ofrecer) resistencia, resistir
opustiti odpor cesar en la resistencia
zbuditi odpor do causar repugnancia a
zlomiti odpor romper (ali forzar) la resistencia

Oeax -acis, m (Οἴαξ) Ójaks, sin Navplija in Klimene, Palamedov brat in spremljevalec: Hyg.

Oebalus -ī, m (Οἴβαλος) Ójbal, Tindarejev oče, Helenin ded, kralj v Sparti: Hyg. — Od tod

1. patron. Oebalidēs -ae, m Ojbalíd, Ojbalov sin ali potomec: Val. Fl. (o Poluksu), puer O. = Hyacintus, Oebalidae O. = Castor et Pollux; Oebalis -idis, f Ojbálida = Ojbalova vnukinja: nympha O. = Helena; ker so Sabinci baje izhajali iz Sparte, tudi = Sabínka, sabínska: matres O.

2. adj. Oebalius 3
a) Ójbalov, ójbalski, špártski (spártski), špartánski (spartánski): vulnus O. rana Ojbalida Hiakinta, paelex (= Helena) O., arx (= Tarentum) V.
b) sabínski: Titus (Tatius) O.; subst. Oebalia -ae, f (sc. civitas, Οἰβαλία sc. πόλις) Ojbálija = Tarent, ki so ga osvojili Spartanci pod Falantom: Cl.

Oedipūs -podis, m (gr. Οἰδίπους; včasih obl. po 2. deklinaciji: gen. -pī, acc. -pum, abl. -po; najboljše obl. so: gen. -podis, dat. -podī, acc. -pum, abl. -pode) Ojdíp, kralj v Tebah, Lajev in Jokastin sin; rešil je Sfingino uganko, usmrtil nevede svojega očeta in se nevede oženil s svojo materjo ter imel z njo Eteokla, Polinejka, Ismeno in Antigono: Varr., O., Ci., N., Mart., Sen. tr., Suet. idr.; preg.: Davus sum, non Oedipus Ter. nisem Ojdip (ki bi mogel rešiti vse uganke), Oedipo opus coniectore est Pl.; tudi naslov Sofoklove tragedije (Oedipus Colōnēus): Ci., Val. Max.; naslov neke Cezarjeve tragedije: Suet. — Od tod

1. Oedipodēs -ae, m (Οἰδιπόδης) = Oedipus: Mart., Sen. tr. (z abl. Oedipodā), Stat., Cl.; patron. Oedipodīonidēs -ae, m Ojdipodiónid = Ojdipov sin Polinejk: Stat., Oedipodionidae fratres = Eteokles in Polinejk: Stat., Aus.

2. adj. (z dvema priponama) Oedipodīonius 3 ojdípovski, Ojdípov: Thebae O., Lucan., ales (o Sfingi) Stat.

Oene͡us -eī in -eos, m (Οἰνεύς) Ojnêj, oče Meleagra, Tideja in Dejanejre, kralj v Kalidonu: O., Hyg., una vecors Oenei partu edita (o Dejanejri) Ci. poet. — Od tod

1. patron. Oenīdēs -ae, m (Οἰνείδης) Ojníd = Meleager O., = Tidejev sin Diomed O.; Oenēis -idis, f (Οἰνηΐς) Ojnéida = Dejanejra: Sen. tr.

2. adj. Oenēius 3 in (skrč.) Oenēus 3 ojnéjski, Ojnéjev: Oeneius heros (= Tydeus) Stat., Oenēī agri (= Calydon) O., Oeneas domos Sil.