Franja

vsebinsk|i (-a, -o) inhaltlich; inhaltsmäßig; Inhalts- (analiza die Inhaltsanalyse)
vsebinsko bogat gehaltvoll, gehaltreich, inhaltsreich
vsebinsk poln inhaltsvoll
vsebinsko reven gehaltarm

vulcano m ognjenik, vulkan:
l'eruzione di un vulcano erupcija, izbruh vulkana
vulcano spento ugasli vulkan
vulcani lunari astr. mesečevi vulkani
avere la testa come un vulcano pren. biti poln zamisli, neugnane domišljije
essere un vulcano pren. biti poln ognja, zanosa
star seduti su un vulcano biti v nevarni situaciji

wrinkle² [riŋkl] samostalnik
dober (na)svet, pameten namig (sugestija, sporočilo); spreten prijem; trik; dobra ideja
ameriško, pogovorno novost

full of wrinkles poln trikov
that's a wrinkle worth knowing to je dobro vedeti, to si velja zapomniti
he put me up to (ali he gave me) a wrinkle or two dal mi je nekaj koristnih nasvetov (informacij, sugestij)
the latest wrinkle ameriško, pogovorno zadnji krik (mode)

zarez|a [é] ženski spol (-e …) die Kerbe (vžgana Einbrandkerbe), die Einkerbung, die Rille; der Schlitz (vijaka Schraubenschlitz); (vrez) die Schramme, der Ritzer, der Einschnitt, die Einschnittstelle; za smolarjenje: die Lache, die Lachte; (utor) die Nut, die Nute, die Nocke; na strelnem orožju: die Kimmung, die Kimme; die Verzahnung (zobata Kerbverzahnung)
poln zarez kerbig
steklo z zarezami das Linienglas
zarezovati/ zasekovati zareze schlitzen
širina zareze die Kerbbreite, Nutbreite
vijak z zarezo die Schlitzschraube
zatik z zarezo der Kerbstift

zel² [zəu] (zla, zlo) böse
zli duh der böse Geist, der Böse
zla sreča der Unstern
imeti zle slutnje ein ungutes Gefühl haben, Vorahnungen haben, Unrat wittern
poln zlih slutenj ahnungsvoll, ahnungsbang

zemlj|a¹ [ê] ženski spol (-e …) (prst) die Erde, agronomija in vrtnarstvo das Erdreich, der Boden (apnenčasta Kalkerde, barvilna Farberde, humozna Humuserde, kompostna Komposterde, rdeča Roterde, solnata Salzboden, šotnata Torfboden, vrtnarska Einheitserde, vrtna Gartenerde, za kaktuse Kakteenerde, za lončnice Blumenerde)
agronomija in vrtnarstvo gola zemlja blanke/nackte Erde
izkopana zemlja gradbeništvo, arhitektura der Erdaushub
zrahljana odtajana zemlja die Frostgare
kemija redke zemlje Seltene Erden množina, Yttererden
kepa zemlje der Erdklumpen
kup/kupček zemlje der Erdhaufen
plast zemlje die Erdschicht
razkuževanje zemlje s paro die Erddämpfung
velike količine zemlje Erdmassen množina
okus po zemlji der Erdgeschmack
poln zemlje erdig
vsebujoč zemljo erdhaltig
brez zemlje erdelos, bodenlos

zeppo¹ agg. natrpan, nabit:
pieno zeppo nabito poln

zvezdnat pridevnik
1. (poln zvezd) ▸ csillagos
2. (v obliki zvezde) ▸ csillag alakú
3. (čaroben; nepozaben) ▸ legszebb, felejthetetlenPred dobrim letom dni je Julija Barsukova doživljala najbolj zvezdnate trenutke svoje športne kariere. ▸ Egy éve Julija Barsukova sportpályafutásának legszebb pillanatait élte át.

žaba zoologija frog; (krastača) toad; tehnika tamper, rammer

(obleka) otroške žabe leggings, tights, (z zgornjim delom) playsuit
velika ameriška žaba bullfrog
skakajoča žaba (igrača) skipjack
napihnjena žaba (figurativno) conceited person
človek-žaba frogman
poln žab froggy
napihovati se kot žaba to puff oneself up like a frog

žákelj sack

poln žákelj sackful
žákelj novic a bagful (ali a sackful) of news
žákelj nesreče (figurativno) sad sack
kupiti mačka v žáklju (figurativno) to buy a pig in a poke
vtakniti v žákelj to sack, to bag
dati koga v žákelj (figurativno, ugnati koga) to drive someone into a corner, to corner someone, to bully someone

žár (-a) m

1. splendore, luce; calore:
jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle

2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
poletni žar la calura estiva

3. gastr. griglia, gratella; ferri:
meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri

4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno

5. vampa; incandescenza:
žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
slepeči žar svetlobe una luce accecante

žèp pocket; (za uro) fob

našit žèp patch pocket
poln žèp pocketful
zračni žèp aeronavtika air pocket
imeti prazen žèp (figurativno) to have pockets to let
ki se lahko spravi v žèp pocketable
žèp za revolver hip pocket
bočni žèp side pocket
hlačni žèp trouser pocket
žèp pri krilu placket
prsni žèp breast pocket
žèp pri telovniku waistcoat pocket
notranji žèp (suknjiča) inside breast-pocket
plačati iz lastnega žèpa to pay out of one's own pocket
poznam ga kot svoj lastni žèp I know him through and through
seči globoko v žèp to dig deep in one's pocket
vtakniti koga v svoj mali žèp (figurativno) to run rings round someone
on bi te v mali žèp spravil (figurativno, ti nisi nič proti njemu) he would run rings round you

žil|a¹ ženski spol (-e …) anatomija krvna: die Ader, das Blutgefäß, die Blutbahn
krčna žila Krampfader
venčna žila Kranzader
glavna žila odvodnica (aorta) Körperschlagader
figurativno življenjska žila Lebensader
zlata žila medicina Hämorrhoiden množina
bolezen žil die Gefäßkrankheit
klobčič žil das Gefäßknäuelchen
poapnenje žil die Aderverkalkung, Gefäßverkalkung, Arterienverkalkung
razširitev žile die Gefäßerweiterung
sklerozacija krčne žile/krčnih žil die Krampfaderverödung
vnetje žile/žil die Gefäßentzündung
zamašitev žile/žil die Gefäßverstopfung, der [Gefäßverschluß] Gefäßverschluss
zasilna kompresija žile die Notaderpresse
zoženje žil die Gefäßverengung
poln žil tkivo: gefäßreich
s krčnimi žilami varikös
ščipalka za stisnjenje žile die Aderpresse
ki širi/zožuje žile gefäßerweiternd/gefäßverengend
prerezati si žile sich die Pulsadern aufschneiden

žíla (dovodnica) vein (tudi rudna); (odvodna) artery; botanika, lista rib, nervure

poln žíl veinous
brez žíl veinless
žíli podoben, kot žíl veinlike
žíla kabla core of a cable
krčna žíla medicina varicose vein
rudna žíla lode, (tanka) thread
vodna žíla thread (ali thin stream) of water
razporeditev žíl venous system, botanika, entomologija venation
glavne trgovske žíle the principal arteries of trade and commerce
prometna žíla arterial road, traffic artery, thoroughfare
glavna prometna žíla main traffic artery
promet po (glavnih) prometnih žílah arterial traffic
pesniška žíla poetic vein
zlata žíla medicina piles pl, haemorrhoids pl
žíla zlatá vein of gold
življenjska žíla (figurativno) lifeline
izkoriščanje rudnih žíl vein-mining
žíla v marmorju, v lesu streak (ali stripe) in marble, in wood
žíla bíje, utriplje the artery beats, pulsates, throbs
potipati žílo to feel someone's pulse
odrezati narodu življenjsko žílo to sever the lifeline of a nation
žíla mu je počila he burst a blood vessel
kri mi je poledenela v žílah my blood froze (ali curdled) (od groze with horror)

žilnat (-a, -o) aderig, äderig, adrig, ädrig, geädert, gangartig; (poln žil) gefäßreich

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἁδρός 3 poln, dorastel, zrel, močen, velik, gost χιών.

ἀναιδο-μάχης, ου, ὁ poet. poln drzne bojaželjnosti, strašen v boju.

ἀνά-πλεως 2 (fem. -πλέα) 1. poln, napolnjen τινός. 2. onesnažen, okužen τινός.