Franja

čŕta (-e) f

1. linea; riga, rigo:
narediti, potegniti črto tirare una linea
debela, tanka črta linea grossa, sottile
navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
vzporedna črta (linea) parallela
muz. notna črta rigo musicale
pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

2. (črti podobna zareza) linea:
črte na dlani, na roki linee della mano
črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

4. (obris, kontura) linea, contorno

5. gled. cancellazione (del testo)

6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
(opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
aer. zračna črta linea d'aria
avt. neprekinjena črta striscia continua
jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
mat. ulomkova črta linea frazionale
navt. vodna črta linea d'acqua
ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza

Dach, das, (-/e/s, Dächer) streha, bei Instrumenten: pokrov; unterm Dach pod streho; unter einem Dach (leben mit) (živeti) pod isto streho; ein/kein Dach überm Kopf haben imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo; unter Dach und Fach bringen zagotoviti, spraviti pod streho; jemandem aufs Dach steigen okregati, karati (koga); eins aufs Dach bekommen dobiti jo po glavi/piskru

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

Dampf, der, (-/e/s, Dämpfe) para, bei Speisen: sopara; Dämpfe hlapi; unter Dampf stehen biti pod pritiskom, figurativ nasekan; Dampf hinter etwas machen pritiskati na; Dampf haben vor bati se (koga, česa); Dampf haben/bekommen biti/postati lačen

damping samostalnik
(prodajanje pod ceno) ▸ dömpingNa vsakem trgu je treba imeti merila za ugotavljanje in preprečevanje dampinga, monopolov in kartelov. ▸ Minden piacon feltételrendszert kell biztosítani a dömping, a monopólium és a kartellek felismerésére és megakadályozása.
Prodaja blaga pod ceno ni vedno povezana samo z dampingom ali nelojalno konkurenco. ▸ Az áru áron aluli értékesítése nincs mindig kapcsolatban csakis a dömpinggel vagy a tisztességtelen versennyel .
Cene se nižajo in damping je močno zakoreninjen. ▸ Esnek az árak, fokozódott a dömping.
Povezane iztočnice: davčni damping, plačni damping, socialni damping

Daphnis -nidis, acc. -nin ali -nim, voc. -ni, abl. -nide, m (Δάφνις, ἡ δαφνίς lovor) Dafnid,

1. Merkurjev sin, lepi mladi sicilski pastir, izumitelj sicilskega pastirskega pesništva: Pr., Plin.; pod njegovim imenom poveličuje V. Julija Cezarja. Pri O. je pastir s frigijske Ide, spremenjen v skalo.

2. šalj. ime nekega slovničarja: Plin., Suet.

date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3^e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

dattorno

A) avv. okoli, okrog; poleg:
sono stufo di averlo dattorno sit sem že, da mi je stalno pod nogami
levarsi, togliersi qcn. dattorno koga se znebiti
dattorno a prep. okoli, ob

B) agg. invar. okoliški

debajo spodaj

debajo de pod
debajo de palabra na častno besedo
por debajo de cuerda pod roko, skrivaj
estar muy por debajo de a. še dalečne biti kos čemu

decānia -ae, f (decem) dekanija = deseterica redovnikov pod enim predstojnikom: Cassian.

Decimius 3 (Decimus) Decimij(ev), ime znamenitega samnitskega ljudstva. Poseb.

1. Numerius Decimius Numerij Decimij, ki se je odlikoval v boju Kvinta Minucija s Hanibalom l. 217: L.

2. C. Dec. Flaccus Gaj Decimij Flak, ki se je slavno bojeval pod Markom Marcelom proti Hanibalu l. 209: L.

3. C. Dec., ki so ga Rimljani l. 170 poslali kot opravnika na Antiohov in Ptolemejev dvor; l. 169 praetor peregrinus: L.

Decke, die, (-, -n) odeja, (Tischdecke) prt; (Zimmerdecke) strop; (Oberschicht) površina; vrhnji sloj; Straße: obrabna plast, obloga; beim Bandförderer: nosilna površina; bei Instrumenten, Geologie pokrov; Technik pokrivalo, strop; beim Käfer: pokrovka; von Wild: kožuh; bei Vögeln: krovec; beim Fahrrad: plašč; beim Buch: platnica; mit jemandem unter einer Decke stecken spati pod istim kovtrom, biti zaveznik; sich nach der Decke strecken prilagoditi se okoliščinam/dohodkom

Deckmantel, der, figurativ plašč, zagrinjalo; unter dem Deckmantel pod plaščem; dienen als Deckmantel biti za krinko

declension [diklénšən] samostalnik
odklon, pojemanje
slovnica sklanjatev, deklinacija
ameriško odklanjanje, odbijanje

in the declension of years pod starost

décombres [-kɔ̃brə] masculin pluriel ruševine, podrtine

amas masculin, monceau masculin de décombres kup ruševin
enterré sous les décombres pokopan pod ruševinami

dēfōrmis -e, adv. dēfōrmiter (dēfōrmāre)

I. brezobličen, brezlik: O.

— II.

1. nelep, neličen, skažen, iznakažen, grd: Ph., Sen. rh., Sen. ph. et tr. idr., puer Varr., formosus an deformis Ci., iumenta C., phocae O., ora cicatricibus deformia Cu. spačen, deformiter formati Ap.; pesn. z gen.: deformis leti (zaradi smrti) Sil.; (o stvareh in raznem stanju): Cels., Suet., Front., opus deforme non est C., campus d. Ci., campi deformes, Euxini deformia litora O., d. arundo V., nitentia arma ante rem, deformia inter sanguinem et vulnera L., luctu deformis laurea L., deformia visu O., dictu deformia Q., maesti loci visuque ac memoriā deformes T., deformis totā urbe facies T. vse v mestu je bilo grdo videti, deformis urbs veteribus incendiis ac ruinā erat Suet., domus aliquando pulchra, nunc deformis ruinis Plin. iun.; aspectus d. Ci., Val. Max., motus statusve d. Ci., d. aegrimonia H., d. ipse cursus (equorum) L., d. spectaculum semirutae ac fumantis … urbis L.; (o glasu in govoru): deformis est consumpti illius (spiritūs) sonus Q., hoc orationem magis deformem fore Q., deformiter sonare Q.

2. pren.
a) grd, surov, zagoveden, zarobljen, podel, pa tudi osramočen, oskrunjen: d. turba velut lixarum colonumque L., d. et incondita turba (senatorum) Suet., d. agmen L. (pod jarmom), patriae solum deforme belli malis L., nec eam (patriam) diligere minus debes, quod deformior est Ci., ne ubique deformis militiae damnis haberetur Iust.
b) (o raznem stanju idr.) grd, ostuden, gnusen, zoprn, nespodoben, nedostojen, poniževalen, sramot(il)en: ira, malum O., nomen O., Q., blanditiae, convicia Q., turpiculae et quasi deformes res Ci., nec ulla deformior est species civitatis quam … Ci., orationem non tam honorificam audientibus quam sibi deformem habuisse L., d. obsequium T. zoprna vdanost, zoprno hlapčevstvo, disertum haberi pulchrum, elinguem videri deforme habebatur T.; deforme est z inf.: Q., Plin. iun., deforme etiam est de se praedicare Ci., praebere aures adulescentium conviciis populo Romano magis deforme quam ipsi sit L.; pogosto tudi deforme (quo deformius) arbitror, deforme mihi duco (existimo, puto) z inf.: Val. Max., Plin. iun., Iust., deformiter respicere ali multa dicere Q. ali se attolere Val. Max., vivere deformiter Suet., deformiter se iactāre M., quia maior (starejši) deformius luderem Aug.; subst. neutr. pl.: feminae inlustres deformia meditari T. nespodobne, sramotne reči.

degno agg.

1. vreden:
degno di lode, di biasimo, di fede vreden pohvale, graje, zaupanja

2. absol. pošten, vrl:
una degna persona poštenjak

3. primeren, vreden, spodoben:
degna ricompensa primerno plačilo
questo non è degno di te to te ni vredno, to ti je pod častjo

degré [dəgre] masculin stopnja, stopinja; stopnica; stadij; juridique instanca

au dernier degré v najvišji meri
de degré en degré od stopnje do stopnje, postopoma
par degré(s) postopoma, polagoma, sčasoma
par 5 degrés de froid pri 5* mraza, pod ničlo
degré alcoolique, de la brûlure stopnja alkohola, opekline
degré centigrade Celzijeva stopinja
degré de comparaison primerjalna stopnja
degré de congélation ledišče
degrés d'un escalier stopnice
degré d'évolution, d'instruction razvojna, izobrazbena stopnja
degré intermédiaire vmesna stopnja
degré de latitude, de longitude stopinja zemljepisne širine, dolžine
degré de parenté stopnja sorodstva
alcool masculin à 90 degrés, vin masculin de 11 degrés alkohol 90 stopenj, vino 11 stopenj
équation féminin du premier, du second degré enačba prve, druge stopnje
baisser d'un degré pasti za eno stopinjo
il est tuberculeux au dernier degré on je v zadnjem stadiju tuberkuloze
être parent au premier degré biti sorodnik v prvem kolenu
le thermomètre marque 30 degrés à l'ombre termometer kaže 30* v senci
prendre ses degrés diplomirati

déguisement [-gizmɑ̃] masculin preobleka; figuré pretvarjanje, krinka

déguisement de carnaval pustna preobleka
sous le déguisement de politesse pod krinko vljudnosti
parler sans déguisement odkrito govoriti