Franja

Zadetki iskanja

  • volumen -inis, n (volvere)

    1. (le pesn.) ovinek, zavoj, krivina, zavinek, okljuk, vijuga, „rida“, serpentina, vrtinec, val, krog ipd.: serpens sinuosa volumina versat V., pars cetera (sc. anguium) pontum pone legit sinuatque immensa volumine terga V., subito duo sunt (sc. dracones) iunctoque volumine serpunt O., sinuetque (sc. equus) alterna volumina crurum V. in naj upogiba kriveč zdaj eno, zdaj drugo nogo, vinclorum immensa volumina versat V. mnogotero zapleteno jermenje, zvito jermenje, zviti jermeni (cesta), volumina fumi O., Lucan., Amm. vrtinci (valovi, sukljanje, vitje) dima, longo per multa volumina tractu aestuat unda Lucan. v silnem valovju, silno valujoč; occ. krožitev, kroženje, krožni tek: sideraque alta trahit celerique volumine torquet O., volumen caudarum Amm., saeculorum Aug.

    2. metaf. spremenljivost, spreminjanje, sprememba: magna sortis humanae volumina Plin.

    3. meton. papir(us)ov zvitek, zvitek papir(us)a, knjižni zvitek, knjiga, spis, volúmen ipd. (prim. umbilīcus): Vitr., Plin., Plin. iun., Dig. idr., explicet suum volumen illud, quod ei planum facere possum Erucium conscripsisse Ci., volumen plenum querelae Ci., plura in eo libro persecuti sumus, quem separatum de eo fecimus … quare studiosos Catonis ad illud volumen (spis) delegamus N., plura persequi magnitudo voluminis prohibet N. majhen (skromen) obseg, drobnost zvitka (knjižice), volumina selectarum epistularum Ci., annosa volumina vatum H., pontificum libri, volumina rerum H., bellum unico volumine expositum divisit in septem libros Suet., volumen publicum Amm. uradno sestavljeni zapisnik, gestorum volumen Amm. uradni spis, uradni zapis; occ. (kot del večjega spisa) knjiga, zvezek: Ci. ep., Cels., Col., Plin. idr., sedecim volumina epistularum (sc. Ciceronis) … ad Atticum missarum N., mutatae ter quinque volumina formae O. 15 knjig o spremembah = 15 (Ovidijevih) knjig Metamorfoz, sexto volumine perscripti Vitr., libri tres in sex volumina divisi Plin. iun.
  • vouer [vwe] verbe transitif posvetiti, (za)obljubiti; nameniti

    vouer une haine implacable à quelqu'un priseči smrtno sovraštvo do koga
    se vouer à l'étude posvetiti se študiju
    je ne sais à quel saint me vouer ne vem, na koga naj se obrnem
  • vouloir*1 [vulwar] verbe transitif hoteti, nameravati, želeti; zahtevati; ukazati; privoliti v

    vouloir de quelqu'un marati koga
    personne ne veut de lui comme camarade nihče ga ne mara za, kot tovariša
    je ne veux pas de vos excuses ne maram, ne sprejmem vaših opravičil
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    en vouloir à quelqu'un jeziti se na koga
    en vouloir à quelque chose hoteti se česa polastiti
    il en veut à volre argent hoče se mu vašega denarja
    à qui en voulez-vous? koga mislite s tem? komu velja to?
    en vouloir à quelqu'un de quelque chose zameriti komu kaj
    vouloir du bien à quelqu'un dobro želeti komu, biti naklonjen komu
    je le veux bien nimam nič proti temu, naj bo
    faites ce que vous voudrez napravite, kar hočete
    que veut dire cela? kaj pomeni to?
    je vous prie de vouloir bien (accepter) prosim vas, da blagovolite (sprejeti)
    veux-tu (bien) te taire! boš tiho!
    sans le vouloir nehote, pomotoma
    (familier) en veux-tu; en voilà na pretek, kolikor (le) hočeš
    s'en vouloir de očitati si, kesati se
  • vprašánje question; query; interrogation

    črnsko vprašánje the Negro question
    gornje vprašánje the above question
    indirektno vprašánje gramatika oblique question
    kakšno vprašánje! what a question to ask!
    nujno vprašánje urgent question
    nerešeno vprašánje pending question; question in abeyance
    kritično, odločilno vprašánje crucial question
    odprto vprašánje open question
    pereče vprašánje burning question
    sporno vprašánje question at issue, debatable question, moot question, moot point, point in question
    pravno vprašánje question of law
    sugestivno vprašánje suggestive question
    težko vprašánje (pri izpitu) poser
    vprašánje življenja ali smrti a life-anddeath issue
    to je vprašánje časa (denarja, navade) that is a question (ali a matter) of time (of money, of habit)
    v tem ni vprašánje that is not the point
    to je še vprašánje that is still doubtful
    to nima nobene zveze z vprašánjm this has no bearing on the question
    to je drugo vprašánje that is another matter
    vprašánje je brez pomena (se ne stavlja) the question does not arise
    vprašánje je, kje naj to najdemo the question is, where are we going to find it
    načeti vprašánje to raise a question
    napasti koga z vprašánji to bombard someone with questions
    obsuti koga z vprašánje to shoot questions at someone, to ply someone with questions
    odgovoriti na vprašánje to answer a question
    oddaljiti se od vprašánja to get (ali to wander) away from the point, to digress
    obravnavati vprašánje to discuss a question
    pustiti vprašánje odprto to leave a question unanswered (ali unsolved), to leave a question in suspense
    rešiti vprašánje to solve a question
    ne spadati k vprašánju to be irrelevant to the case
    staviti vprašánje to raise a question, to put (ali to ask) a question
    staviti vprašánje zaupnice to ask for a vote of confidence
    zmesti koga s težkim vprašánjem to puzzle someone
  • vrag moški spol (-a …) der Teufel, (zlomek) der Kuckuck
    gozdni vrag Waldteufel
    živalstvo, zoologija : blatni vrag Cryptobranchus: der Schlammteufel
    morski vrag (morska spaka) der Seeteufel, (manta) der Zwerg-Teufelsrochen
    tasmanski vrag Sarcophilus: der Beutelteufel
    figurativno naj te vrag pocitra zum Kuckuck mit dir, hol dich der Teufel
    vrag naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen!
    vrag je der Teufel ist los
    sam vrag vedi weiß der Teufel!
    trdoživ kot vrag zäh wie eine Katze
    kunšten kot tristo vragov supergescheit
    to se vragu gravža das ist eine Affenschande
    k vragu s tem/teboj zum Teufel (damit, mit dir), hol's der Henker!, zum Kuckuck!, hol's der Kuckuck!
    poslati k vragu dahin wünschen, wo der Pfeffer wächst, (jemanden) zum Teufel schicken, zum Teufel wünschen
  • vrág devil; Satan, the Evil One, the Tempter; the Prince of Darkness, the Adversary; arhaično the old gentleman, the archfiend, Old Nick; demon; dickens, deuce

    vrág v ženski podobi she-devil
    k vrágu! hang it!; what the dickens!
    obseden od vrága possessed by the devil
    vrág! the deuce!
    vrág vzemi to! devil take it
    k vrágu delo danes to hell with work today!
    vrág ga je obsedel! he has the devil in him
    kdo vrága ti je to rekel? who the devil (ali the dickens) (who on earth) told you that?
    pojdi k vrágu! go to hell, go to the devil!
    iti k vrágu to go to the devil, to go to the dogs, to go to rack and ruin
    vse gre k vrágu everything is going to the dogs!
    v sili vrág muhe jé (žre) beggars can't be choosers
    ne kliči vrága! let sleeping dogs lie!
    počenjati vrága in pol to raise the devil, to play hell
    slikati, risati vrága na steno to paint the devil blacker than he is
    vrág vzemi muhe bother the flies!
    vrág te vzemi! (the) devil take you!
    naj me vrág vzame, če... I'll eat my hat if..., I'll be (ali I'm) damned if..., I'll be shot (ali hanged) if...
    kaj vrága delaš danes tukaj? what the devil (ali what the dickens) are you doing here today?
    kar vrág prikveka, nima teka arhaično what is got over the devil's back, goes under the belly
    vrág ga vzemi! confound him!
    z vrágom ni dobro buče saditi! (figurativno) he that sups with the devil must have a long spoon
    »danes bi se šel z vrágom metat« (figurativno) I feel full of vim to-day
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vŕšiti vr̂šīm
    I.
    1. opravljati: vršiti službu; on svoje poslove vrši na zadovoljstvo čitavog društva: popis stanovništva vrše posebni popisivači; vršiti eksperimente na bolesnicima; vršiti veliku, malu nuždu
    2. vršiti pritisak pritiskati; vršiti dužnost direktora nadomestovati direktorja, opravljati ravnateljske posle; vršiti nadzor nadzorovati
    II. vršiti se dogajati se, goditi se: to se vrši pred očima naroda; neka se vrši sudbina naj se zgodi, kar je namenjeno
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vseêno

    A) adv.

    1. lo stesso; ugualmente; tutt'uno:
    naj jih povabim? Meni je vseeno devo invitarli? Per me fa lo stesso

    2. cionondimeno; comunque:
    bil je dober delavec, a je moral vseeno oditi era un bravo lavoratore, è dovuto cionondimeno andarsene

    B) konj. lo stesso, cionondimeno:
    uspel je, vseeno ni bil zadovoljen era riuscito a farcela, cionodimeno era scontento
  • vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
    vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
    vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
    vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
    vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
    ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
    vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

    2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
    vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
    vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
    vtakniti v internat mettere in un convitto
    vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

    4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
    v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
    vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
    vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
    pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
    pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
    pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

    B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intromettersi

    2. apostrofare, molestare qcn.:
    v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
    pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • Waffe, die, (-, -n) orožje; die Waffen strecken/niederlegen položiti orožje; die Waffen ruhen orožje molči; die Waffen sprechen lassen pustiti/dati, naj govori orožje; mit seinen eigenen Waffen figurativ z (njegovim) lastnim orožjem; unter Waffen stehen biti oborožen/pripravljen za boj; zu den Waffen greifen poseči po orožju, spustiti se v boj; Volk in Waffen oboroženo ljudstvo; Jagd Waffen, pl , čekani; kremplji
  • wag [wæg]

    1. samostalnik
    majanje, kimanje, tresenje (of the head z glavo)
    mahanje (of a dog's tail pasjega repa)
    burkež, šaljivec; prebrisanec; učenec, ki se potepa in ne pride v šolo, "špricar", lenuh

    with a wag of one's head s prikimavanjem (glave)

    2. prehodni glagol
    mahati (z repom); (s)tresti, (po)kimati (z glavo); premikati, gibati
    neprehodni glagol
    premikati se (sem in tja), gibati se; racati; hitro oditi, pobrisati jo; odvijati se, potekati
    sleng "špricati" šolo

    to wag one's finger at s.o. (po)žugati komu s prstom
    to wag one's head (od)kimati z glavo
    beards wag govoriči se, govori se
    let the world wag on ljudje naj kar govoričijo
    how wags the world? figurativno kako (kaj) gre?
    to set tongues waging širiti novice, spraviti jezike v tek
    the tail wags the dog figurativno najmanj pomemben član (skupine itd.) ima glavno besedo, je na krmilu
  • warn [wɔ:n] prehodni glagol
    (po)svariti (of, against pred)
    opozoriti (against na)
    opomniti; vnaprej obvestiti; nujno svetovati, na srce položiti; pozvati, ukazati; odpovedati

    I warned her against him posvaril sem jo pred njim
    he was warned that he was in danger opozorili so ga, da je v nevarnosti
    I was warned against smoking posvarili so me, naj ne kadim
    he warned the tenant out of the house odpovedal je zakupniku (hišo)
    to warn s.o. of an intended visit vnaprej koga obvestiti o nameravanem obisku
    to warn s.o. to appear in court pozvati koga pred sodišče
    they warned me to do that nujno so mi svetovali, naj to naredim
    to warn off odvrniti (from od); izgnati (from iz)
  • warnen svariti, posvariti (vor pred); er warnte davor, dieses Problem zu ignorieren svaril je, naj se ne ignorira ta problem
  • what [wɔt]

    1. zaimek
    (vprašalni zaimek) kaj; koliko!

    what for? čemu?, zakaj?
    what ever for? toda zakaj?
    what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
    and what all pogovorno in kaj še vse
    what not kar si bodi, karkoli
    my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
    what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
    what of that? kaj za to?, nič za to
    what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
    what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
    what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
    what's it all about? za kaj (pa) gre?
    so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
    but what pogovorno ki ne (bi)
    not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
    what is the matter? kaj (pa) je?
    what is he like? kakšen je on?
    what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
    well, what of it? no, in kaj za to?
    what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
    to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
    what is the news? kaj je novega?
    you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
    he claims to a what? kaj hoče on biti?
    what is he the better for it? kaj ima on od tega?
    I'll tell you what nekaj ti povem
    Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

    2. zaimek
    (relativni zaimek) kar

    do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
    happen what may naj se zgodi, kar hoče!
    we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
    this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
    and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
    but what razen (tega, teh)
    he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
    there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

    3. pridevnik
    kakšen, kateri, kolikšen

    what luck! kakšna sreča!
    what a queer idea! kakšna čudna ideja!
    what a fool I am! kako sem neumen!
    he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
    take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
    what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

    4. prislov
    kako

    what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
    what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
    but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
    not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
    never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

    5. medmet
    kaj!, kako!
    britanska angleščina kaj ne?

    what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
    a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

    6. veznik
    pogovorno kolikor

    he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel
  • whelm [welm] prehodni glagol & neprehodni glagol
    poetično, figurativno zasuti, obsuti (in z)
    figurativno pogoltniti

    the Ocean whelm them all! ocean naj vse pogoltne!
    to whelm s.o. in sorrows zasuti koga s skrbmi
  • whereabouts [wɛ́ərəbauts]

    1. prislov, veznik
    kje (približno, nekako, vendar), kam, kod

    I do not know whereabouts to look ne vem, kje naj iščem

    2. samostalnik
    množina (pre)bivališče