Franja

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth

zunajdružinsk|i (-a, -o) familienfremd (delovna moč familienfremde Arbeitskraft)

žirafa samostalnik
1. (žival) ▸ zsiráfPovezane iztočnice: gozdna žirafa, mrežasta žirafa

2. (naprava za zasneževanje) ▸ hózsiráfSnežni topovi in žirafe v Kranjski Gori na vso moč bruhajo sneg. ▸ A hóágyúk és hózsiráfok Kranjska Gorában teljes erővel ontják magukból a havat.

3. (priprava za točenje piva) ▸ sörzsiráf
Posebnost točilnice so tako imenovane žirafe, steklene cevi na podstavkih, v katere gredo trije litri piva. ▸ A csapszék különlegességei az úgynevezett sörzsiráfok, talpas üvegcsövek, amelyekbe három liter sör is belefér.

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

življênjski (of) life; vital; living

življênjsko delo lifework, life's work
življênjsko važni interesi vital interests pl
življênjska moč vital force
življênjska modrost worldly wisdom
življênjska pot career
življênjska potreba vital necessity
življênjske potrebščine necessaries pl of life
življênjski prostor living space
življênjsko vprašanje vital question
življênjske važnosti of vital importance
življênjsko zavarovanje life insurance

življênjski de (la) vie, vital

življenjska doba durée ženski spol (de la vie), (aparata) durée de vie
življenjski eliksir élixir moški spol de longue vie
življenjski način manière ženski spol de vivre, (genre moški spol ali train moški spol de) vie ženski spol, habitudes ženski spol množine
življenjska naloga tâche de toute une vie
življenjski nazor conception ženski spol de la vie (ali de l'existence)
življenjska pot chemin moški spol de la vie, carrière ženski spol
življenjska potreba besoin moški spol vital
življenjski prostor espace vital
življenjska sila, moč force vitale, vigueur ženski spol
življenjski smoter but moški spol de la vie (ali de l'existence)
življenjski standard standard moški spol (ali niveau moški spol) de vie
življenjsko vprašanje question vitale, question ženski spol de vie et de mort
življenjsko zavarovanje assurance-vie ženski spol, assurance ženski spol sur la vie
življenjska nevarnost danger mortel (ali de mort)
v življenjski nevarnosti au péril de ma (sa …) vie
življenjsko pravilo règle ženski spol de conduite, maxime ženski spol

življênjski (-a -o) adj. di, della vita; vitale:
življenjske oblike forme di vita
življenjski znaki segni di vita
izboljšanje življenjskih razmer miglioramento, aumento del tenore di vita
življenjski cilj, smisel il fine, il senso della vita
življenjski stil stile di vita
življenjski tovariš compagno di vita
povprečna življenjska doba prebivalstva la lunghezza media della vita della popolazione
to je življenjskega pomena za koga è di capitale importanza per qcn.
življenjska pot izdelka la durata di un prodotto
življenjska pot nekega človeka la vita di un uomo
fiziol. življenjska limfa linfa vitale (tudi pren.)
življenjska moč, sila forza vitale, vitalità
življenjski minumum lo stretto necessario per vivere
biol. življenjski prostor spazio vitale
jur. življenjsko zavarovanje assicurazione sulla vita
življenjsko pričakovanje attesa, aspettativa di vita

življênjski de(la) vida; vital

življenjska doba (ideal, nazor, izkušenost, filozofija, naveličanost, cilj) duración f (ideal m, concepción f, experiencia f, filosofía f, tedio m, objeto m) de la vida
življenjska nit (stroški) hilo m (coste m ali costo m) de la vida
življenjski način modo m (ali manera f) de vivir, género m de vida
življenjska naloga tarea f (ali trabajo m) de toda una vida
življenjska pot carrera f
življenjski eliksir elixir m de larga vida
življenjski pogoji (interesi) condiciones f pl (intereses m pl) vitales
življenjska moč (prostor, potreba, nagon, vprašanje) fuerza f (espacio m, necesidad f, instinto m, cuestión f) vital
življenjski standard (nivó) nivel m de vida
življenjsko zavarovanje seguro m de vida
življenjska možnost viabilidad f
življenjsko pravilo regla f de conducta, norma f de vida, máxima f
življenjski smoter finalidad f de la existencia
življenjska nevarnost peligro m de muerte
biti v življenjski nevarnosti estar entre la vida y la muerte

životvóren (-rna -o) adj. vitale, vivificante:
životvorna moč forza vitale
životvorni optimizem un ottimismo vivificante

ἁδροτής, ῆτος, ἡ (ἁδρότης NT), (polna) moč, dozorelost, obilje, bogato darilo.

ἀ-θρόος 3 in 2 ἁ-θρόος [Et.: iz σα-θρόος, ἀ copul. in θρόος = skupno] zbran, skupljen, stisnjen, združen, gost, obilen, silen; o četah: sklenjen, strnjen; κῶμαι druga poleg druge; τὸ ἀθρόον glavna moč; ἀθρόον γίγνεσθαι zbirati se; ἁθρόα πάντα vse hkrati; ἀθρόοι vsi skupaj.

ᾰ̓λᾰπαδνός 3 (ἀλαπάζω) slab, malovreden; οὐκ ἀλαπαδνὸν σθένος krepka moč.

ἀλκή, ἡ [Et. iz kor. aleq, braniti, ἀλέ-ξω; – dat. ep. ἀλκί]. 1. (o)bramba, zaščita, pomoč, odpor, napad, εἰς, πρὸς ἀλκὴν τρέπομαι postavljam se v bran. 2. boj, bitka, pogum, srčnost, hrabrost, jakost, moč.

ἀμενηνόω ep. oslabim, vzamem komu moč.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀντι-παρασκευή, ἡ nasprotno oboroževanje, oborožena sovražna moč.

ἀπο-γυιόω (γυῖον) ep. oslabim (-iti), pripravljam ob moč.

ἀπο-στάζω [fut. ἀποστάξω] kapljam; μανίας μένος sila (moč) blaznosti se polega.

ἀρκέω [Et. kor. areq, lat. arceo, arx, arcanus, Orcus, nem. Riegel, gršk. še ἄρκος. – Obl. fut. ἀρκέσω, aor. ἤρκεσα, -άμην, pass. ἠρκέσθην]. I. act. 1. odbijam, odvračam, abs., τί τινι kaj od koga, τὸ μὴ θανεῖν. 2. pomagam, koristim τινί. 3. a) impers. zadostuje, zadošča, dosti je τινί, inf., ὅτι, ἐάν; ἀρκῶν dovoljen, τὰ ἀρκοῦντα ἔχω imam potreben živež, τῶν ἀρκούντων περιττὰ κτῶμαι imam več nego potrebujem; εὐωχία obilna; b) person. imam moč, kos sem čemu, premorem, izvršujem ἔργα, οὐκ ἔτι ἀρκῶ ne morem več prenašati; ἀρκέσω θνῄσκουσα dosti bo, da jaz umrjem, ἐπὶ πλεῖστον zdržim, prestanem. II. pass. zadovoljim se s čim τινί.

βάρος, ους, τό (βαρύς) 1. teža, breme, tovor, težava. 2. množica. 3. žalost, muka, trud. 4. ugled, dostojanstvo, moč, NT ἐν βάρει εἶναι ponosno nastopati.