Franja

dīvīnātiō -ōnis, f (dīvīnāre)

1. preroški dar, preroška moč, višji (božji) navdih, slutnja, domnevanje: Cu., divinatio est praesensio et scientia rerum futurarum Ci., μαντική Latine divinatio dicitur Ci., d. praesagientis animi Ci. ep., eo rem iam adducam, ut nihil divinatione opus sit Ci., si divinatio appellanda est perpetua naturalis bonitas, quae nullis casibus agitur neque minuitur N.

2. occ. (jur.) (sodna) preiskava in določitev, kateri izmed več oglašenih tožnikov naj prevzame tožbo: Ci. ep., Caelius in Ci. ep., Q., Suet., Bassus ap. Gell.; prim. naslov Ciceronovega govora: M. Tulli in Q. Caecilium oratio, quae divinatio dicitur.

dīvīnus 3 (dīvus)

1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.

dívji salvaje; bravo ; (neobdelan) inculto

divji kostanj (drevo) castaño m de Indias
divji lovec cazador m furtivo
divji merjasec jabalí m
divje meso (med) carnosidad f; excrecencia f carnosa
divji zakon concubinato m; amancebamiento m

divo božanski

divo m poganski bog; slaven igralec (pevec itd.)

dlagnóstico diagnostičen

dlagnóstico m diagnoza

dnéven diario; diurno; de(l) día

po dnevnem tečaju al cambio del día
dnevno delo trabajo m diurno
dnevni kop (v rudniku) explotación f (minera) a cielo abierto
dnevna poročila noticias f pl del día
dnevna izmena, dnevni turnus turno m de día
dnevno povelje orden f del día
dnevni red orden m del día
dnevna svetloba luz f del día
dnevni zaslužek ganancia f diaria
biti na dnevnem redu (= vsakdanji) (fig) ser corriente
preiti na dnevni red pasar al orden del día

dôba época f ; edad f ; era f ; período m ; tiempo m ; estación f

v naši dobi en nuestros tiempos (ali días)
v vseh dobah en todas las épocas
bronasta, kamena, železna doba edad del bronce, de piedra, del hierro
zlata doba edad de oro (ali áurea)
deževna doba período m de lluvias, estación f de lluvia
junaška doba tiempos m pl heroicos
moderna doba edad moderna
moška doba edad viril
življenjska doba duración f de la vida
doba kislih kumaric (fig) fam época veraniega de calma comercial, (pasji dnevi) días m pl caniculares, canícula f
prehodna doba época de transición, período transitorio

dobáven de entrega

dobavna cena (datum, rok) precio m (fecha f, plaza f) de entrega
dobavna ponudba oferta de suministro
dobavni pogoji condiciones f pl de entrega

dobíček ganancia f , beneficio m , provecho m , lucro m

čisti dobiček beneficio líquido
dati dobiček producir ganancia
doseči lepe dobičke obtener grandes ganancias
delati bajne dobičke hacer ganancias fabulosas
imeti dobiček od sacar (ali tener) ganancia de
deliti dobiček partir la ganancia
prinesti dobiček rendir beneficio
prodati z (brez) dobičkom vender con (sin) ganancia
biti udeležen pri dobičku participar en los beneficios
delež pri dobičku participación f en los beneficios
delitev dobička reparto m de beneficios
razdelitev dobička distribución f de beneficios

dobrína bien m

porazdelitev dobrin repartición f de bienes
kulturne dobrine bienes m pl culturales

dobrodélen benéfico; caritativo

dobrodelno društvo sociedad f caritativa
dobrodelna predstava función f benéfica
dobrodelno delo obra f caritativa
dobrodelni nameni fines m pl caritativos

docto učen

docto m učenjak

doctrinal dogmatičen

doctrinal m učbenik

dodátek suplemento m ; aditamento m ; añadidura f

dodatek pismu (pripis) posdata f (kratica: P.D.)
dodatek za ločeno življenje subsidio m de separación (de residencias)

dogódek suceso m , sucedido m , evento m , acontecimiento m

svetovni dogodek acontecimiento m mundial
žalosten dogodek (caso m de) muerte f (ali defunción f)

dogóvor convenio m , acuerdo m ; contrato m ; pacto m

po dogovoru según convenio
prijateljski (vzajemen, dvostranski) dogovor convenio m amistoso (mutuo, bilateral)
obnoviti (odpovedati, razveljaviti, skleniti) dogovor renovar (rescindir, anular, concluir) un contrato

dohódek ingresos m pl ; utilidades f pl

(državni) dohodek ingresos m pl fiscales, rentas f pl públicas
dohodki iz dela, kapitala rentas f pl de trabajo, de capital
čisti dohodek ingresos m pl netos
stalni (mesečni) dohodki ingresos fijos (mensuales)
davčna prijava dohodkov declaración f de ingresos (a efectos tributarios)
dohodki so večji kot izdatki los ingresos son superiores a los gastos

dohodnínski

dohodninski davek impuesto m sobre la renta, impuesto m de utilidades
dohodninska lestvica escala f de ingresos

dójka med mama f ; fam teta f

dojke pl pecho m

dokazovánje argumentación f , demostración f

dokazovanje s krepelcem, z gorjačo (fig) argumento m a báculo