Franja

zurückliegen^* Sport zaostajati; das liegt 10 Jahre zurück že 10 let je tega

Zwanzig, die, dvajsetica; Mitte Zwanzig sredi dvajsetih let

že already; as early as; yet

ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
že 2 uri delam I have been working for 2 hours
že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
že 30 let as long as 30 years
že včeraj as early as yesterday
že pred enim letom as far back as a year ago
že drugi (naslednji) dan the very next day
že zgodaj zjutraj already by the early morning
že v 15. stoletju as far back as the 15th century
že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
že sama misel the very idea, the mere thought
je mati že doma? is Mother (back) home yet!
je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
ali je že tako pozno? is it as late as that?
imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
dan je že it is daylight already
(do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
koliko časa si že tu? how long have you been here?
kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
on že ve zakaj! he knows why all right!
o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!

že ya

že zdaj ahora mismo
že danes ya hoy mismo
že zgodaj zjutraj desde muy temprano, desde la madrugada
je že 12 ura ya son las doce
že od prvega trenutka desde el primer momento, ya desde el primer momento, ya desde el comienzo
že 3 mesece je bolan lleva ya tres meses enfermo
že od zdavnaj desde épocas remontas
to je že tretjič ya van tres veces
že dolgo je (od) tega hace (ya) mucho tiempo
je že prepozno ya es demasiado tarde
že zopet otra vez
kaj je že zopet? ¿qué pasa? ¿qué es lo que pasa ahora?
že pridem! ¡ya voy!
si že govoril z njo? ¿has ya hablado con ella?
že razumem! ¡está bien!; ¡entendido!; ¡ya!
se bo že uredilo todo se arreglará
že dobro! ¡está bien!; ¡perfectamente!
že zaradi vljudnosti aunque no sea más que por mera cortesía
že samo zaradi tega (tan) sólo por eso
to je že res, toda ... eso es verdad (ali eso es cierto), pero...
že samo ime zadošča el simple nombre basta
že ob sami misli na to sólo el pensarlo; la sola idea de...
že 10 let desde hace 10 años

želézo iron

kovano želézo wrought iron
lito želézo cast iron
mehko želézo soft iron
staro želézo scrap iron
surovo želézo pig iron, crude cast iron
valjano želézo rolled iron
zarjavelo želézo rusty iron
ležišče želéza iron deposits pl
rudnik želéza iron mine
profilno želézo section iron
dati med staro želézo (figurativno) to consign to the scrap heap
okovati z želézom to iron
imeti dvoje želéz v ognju (figurativno) to have two strings to one's bow
imeti več želéz v ognju to have several strings to one's bow, to have several irons in the fire
ima preveč želéz v ognju (figurativno) he has too many irons in the fire
kuj želézo, dokler je vroče! strike while the iron is hot!, make hay while the sun shines!
kujmo želézo dokler je vroče! let us strike while the iron is hot!, let us make hay while the sun shines!
vreči med staro želézo to throw away as useless, to scrap

žêlja desire, wish; request; (hrepenenje) longing, yearning, craving, hankering, yen; (pohlep) cupidity, avidity, greed, greediness; (čestitka) congratulation

na žêljo trgovina if desired, on request
po žêlji as (ali if) requested, according to one's wish
na izrecno žêljo at the express wish (of)
dobre (slabe) žêlje pl good (bad) wishes pl
na splošno žêljo by general request
na žêljo g. X-a at the request (ali by desire) of Mr. X.
po moji žêlji in accordance with my wishes
moja srčna žêlja my heartfelt wish
pobožna žêlja (figurativno) pious hope (ali wish)
vroča žêlja ardent desire
to je moja edina žêlja it is the only thing I wish for, it is my only wish
naj bo po vaši žêlji! let it be as you wish!
izraziti žêljo to express one's desire
to so pobožne žêlje (figurativno, pogovorno) that's a piece of wishful thinking
od (dobrih) žêlja še nihče ni bil sit if wishes were horses beggars might ride
imeti žêljo to entertain a wish
vse je šlo (se je izšlo) po mojih žêljah everything turned out the way I wanted
to je bila le moja pobožna žêlja (figurativno) that was only my wishful thinking
uganiti žêlje koga to anticipate someone's wishes
ne morem ustreči tvoji žêlji I cannot comply with your wish
treba je znati brzdati svoje žêlje one must learn to cut one's coat according to one's cloth
izpolniti žêljo to satisfy a desire

ženitovanjsk|i (-a, -o) Hochzeits- (običaji das Hochzeitsbrauchtum, Hochzeitbräuche množina, živalstvo, zoologija let der Hochzeitsflug)
živalstvo, zoologija ženitovanjski ples kljunačev/slok der Schnepfenstrich

žensk|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Frau; das Weib
čudovita/fejst ženska Klassefrau, Prachtweib
neprivlačna, neopazna ženska graue Maus
poklicno uspešna ženska Karrierefrau
polnokrvna ženska Rasseweib, Vollblutweib
poročena ženska verheiratete Frau, Ehefrau
poslovna ženska Geschäftsfrau
samska ženska die Junggesellin, ein unverheiratete Frau
ženska z visokošolsko izobrazbo die Akademikerin
ženska stara 30/40/70 let die Dreißigerin/ Vierzigerin/Siebzigerin (sredi tridesetih … Mittdreißigerin)
ženska, ki nosi očala die Brillenträgerin
ženska, ki ve za kaznivo dejanje ipd.: die Mitwisserin
ženske množina Frauen množina, die Frauenwelt, das Frauenvolk, die Weiblichkeit
emancipacija žensk die Frauenemanzipation
ljubljenec žensk der Frauentyp
sovražnik žensk der Weiberfeind
zaposlenost žensk die Frauenbeschäftigung
predstava o ženski/ženskah das Frauenbild
garderoba za ženske die Damengarderobe
neugoden za ženske zakonodaja ipd.: frauenfeindlich
ugoden za ženske frauenfreundlich

žèp pocket; (za uro) fob

našit žèp patch pocket
poln žèp pocketful
zračni žèp aeronavtika air pocket
imeti prazen žèp (figurativno) to have pockets to let
ki se lahko spravi v žèp pocketable
žèp za revolver hip pocket
bočni žèp side pocket
hlačni žèp trouser pocket
žèp pri krilu placket
prsni žèp breast pocket
žèp pri telovniku waistcoat pocket
notranji žèp (suknjiča) inside breast-pocket
plačati iz lastnega žèpa to pay out of one's own pocket
poznam ga kot svoj lastni žèp I know him through and through
seči globoko v žèp to dig deep in one's pocket
vtakniti koga v svoj mali žèp (figurativno) to run rings round someone
on bi te v mali žèp spravil (figurativno, ti nisi nič proti njemu) he would run rings round you

živéti to live, to be alive; to exist, to subsist; to be

ali ona še živi? is she still alive?
dolgo naj živi! long may he (oziroma she) live!
živéti dvojno življenje to live a double life
živéti od svojega kapitala to live off one's capital
živéti v odmaknjenosti to lead a retired life
živéti od zraka (figurativno) to live on air
živéti po svojih načelih to live up to one's principles
živéti od svoje plače, od svojih dohodkov to live on one's earnings, on one's income
živéti od sadja to live on fruit
živéti na tuj račun to sponge on others, (pogovorno) to free-load, biblija to eat the bread of idleness
živéti preko svojih sredstev, dohodkov to live beyond one's means (ali income)
živéti v mejah svojih sredstev, dohodkov to live within one's income
živéti od slikanja to live by painting
živéti kot ptiček na veji pogovorno to live the life of Riley, to have it made
živéti razkošno to live the high life, to live in style
živéti udobno to live comfortably, to keep a good table
živéti kot zajec v detelji (figurativno, v obilju) to live in clover
živéti iz rok v usta to live from hand to mouth, to be living a hand-to-mouth existence
živéti sam zase to live by oneself, to keep to oneself
živéti od pridelkov svojega vrta to subsist on the produce of one's garden
živéti od dela svojih rok to live by the labour of one's hands
živéti od svojega zaslužka to live on one's earnings
brezskrbno živéti to lead a carefree existence
tu se dobro živi! it is a good life here!
bedno živéti to lead a miserable existence, to be just (ali barely) keeping body and soul together, to keep the wolf from the door
dolgo živéti to live to (ali to reach) a great age, to live to be old
sloni dolgo živijo elephants live a long time
skromno živéti to live in a small way
razkošno živijo they lead a life of luxury
težkó živéti to manage to make a livelihood
ne imeti od česa živéti not to have enough to live on
rajši živimo na deželi kot v mestu we prefer living in the country to living in town
z njim se ne da živéti (figurativno) there is no living with him, pogovorno he's impossible
človek se uči, dokler živi live and learn!
živéti in pustiti, dati živéti to live and let live

živéti (-ím) imperf.

1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia

8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri

življenjska doba stalna zveza
1. (o živih bitjih) ▸ élettartam
Ugotovili so, da debelost skrajšuje življenjsko dobo. ▸ Megállapították, hogy a kövérség megrövidíti az élettartamot.
Krave, ki se pasejo, so bolj zdrave in imajo daljšo življenjsko dobo. ▸ A legelő tehenek egészségesebbek és hosszabb az élettartamuk.
Na začetku 20. stoletju je povprečna življenjska doba znašala 47 let. ▸ A 20. század elején az átlagos élettartam 47 év volt.

2. (o delovanju ali uporabnosti) ▸ élettartam
Na testu nismo preverjali življenjske dobe perila. ▸ A teszt keretében nem ellenőrizték a ruha élettartamát.
Mednarodni test se je lotil življenjske dobe varčnih žarnic. ▸ A nemzetközi teszt a takarékos izzók élettartamát vizsgálta.

žonglerka samostalnik
1. (umetnica metanja predmetov) ▸ zsonglőr
2. (o spretnem ravnanju) ▸ zsonglőr
Je bila Yma Súmac velika umetnica ali zgolj neprimerljiva glasovna žonglerka? ▸ Yma Súmac nagy művész vagy csak párját ritkító hangzsonglőr volt?
Kot večina zaposlenih mater se je tudi Kate, ki je zdaj stara 29 let, spremenila v žonglerko s časom. ▸ Mint a legtöbb dolgozó anya a most 29 éves Kate is időzsonglőrré változott.

žréb lot

z žrébom by lot
žréb ga je določil the lot fell upon him
žréb odloči the draw decides
žréb naj odloči med nama! let us draw lots!
vleči, vreči žréb za... to draw, to cast lots for...

ἀκμάζω (ἀκμή) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (τῷ σώματι, τῇ ῥώμῃ); sem bogat (πλούτῳ); dozorevam (τοῦ σίτου ἀκμάζοντος); θέρους ἀκμάζοντος sredi poletja, νόσος ἀκμάζει bolezen se je popolnoma razvila; τὰ πάντα ἀκμάζει ἐπιμελείας δεόμενα treba je največje previdnosti.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

βρέφος, ους, τό [Et. iz g^wrebh-os, slov. žrebe, iz g^werbh-; sor. δελφύς] 1. spočetek, zametek, še nerojeno dete NT. 2. dete, otrok, mladič, žrebe; ἐκ βρέφεος izza mladih let; ἀπὸ βρέφους od mladih nog NT.

γίγνομαι d. m. [Et. iz g'enē, g'eno; lat. gigno, nātus iz gnatus, nāscor, nem. Kind, Knabe; gršk. še κασί-γνητος, γνωτός, γνήσιος, γόνος. – Obl. fut. γενήσομαι, aor. ἐγενόμην, pf. γεγένημαι, γέγονα; ep. aor. 3 sg. γέντο, iter. γενέ-σκετο, pf. 3 pl. γεγάᾱσι, inf. γεγάμεν, pt. γεγαώς, ῶτος, υῖα, plpf. 3 du. γεγάτην; poet. pf. pt. γεγώς, ῶσα, gen. ῶτος; NT aor. ἐγενήθην; ion. γίνομαι] I. postanem, nastanem 1. rodim se; ἐκ, παρά, ἀπό τινος: rodim se komu, izviram od koga; εἴκοσιν ἔτη γεγονώς 20 let star; pf. pogosto s prez. pomenom εὖ, καλῶς; sem plemenitega rodu. 2. o stvareh: nastanem, sem, nastopim ἄνεμος, dogodim se, pripetim se, zgodim se, rastem, vršim se μάχη, ἀγορή, πόλεμος; τὰ γιγνόμενα ἐν ἀγρῷ pridelek, dobitek; o dohodkih in denarju: do-, prihajam, dotekam, καρποὶ οἱ ἐκ τῶν ζῴων γιγνόμενοι dohodki od živine, τὸ γιγνόμενον dohodek, dobiček, izkupilo, zaslužek, prejemek, τὰ γεγενημένα, τὰ γιγνόμενα dogodki, preteklost, resnica; λέγω τὰ γιγνόμενα povem resnico; τὸ γενησόμενον uspeh; γίγνεταί τινι (z inf. ὡς, ὅτι) mogoče je (komu); o času: pridem, minem, potečem; ἐν ταῖς γιγνομέναις ἡμέραις v dneh, ki so bili k temu potrebni (sledeče dni); o številu: znesem, znašam, οἱ γενόμενοι δασμοί došli davki, dac; ἀριθμὸς γεγονώς skupno število; πλείους ἐγίγνοντο tvorili so večino; ἐγένοντο οἱ σύμπαντες vseh skupaj je bilo. II. pridem v kako stanje, sem, postanem kaj 1. s subst. in adi.: δηίοισι χάρμα; πάντα izpreminjam se v vse mogoče stvari; παντοῖος na vso moč si prizadevam; ἐγένοντο ἄνδρες ἀγαθοί izkazali so se kot vrli možje; τὰ ἱερὰ οὐ γίγνεται žrtve so neugodne, εὖ γίγνεται se srečno izvrše, so ugodne; τὴν ἡλικίην pridem v moško dobo. – Pomni zlasti zveze s subst. κλοπεύς, κωλυτής, κτείνας γίγνομαι itd. = κλέπτω, κωλύω, κτείνω itd. 2. z adverbi: εὖ (κακῶς) γίγνεται po volji, srečno (slabo) se mi izvrši kaj, se izteče, srečno se razvija (moj položaj), ἐγγύς pridem blizu, ἡ μάχη οὕτως ἐγένετο se je tako izvršila, ἄνω γίγνομαι pridem gori (ἐκεῖ tja, ὄπισθεν za hrbet, πέραν na ono stran); τρίχα ali τριχῇ γίγνομαι razdelim se v tri dele; δίχα γίγνομαι razdelim se v dva dela, ločim se. 3. z zavisnimi skloni: a) gen. νίκη γίγνεταί τινος pripade komu; γίγνομαί τινος pridem pod koga (v njegovo oblast); ἐμαυτοῦ (ἐν ἐμαυτῷ) γίγνομαι pridem k sebi, do zavesti, zavem se, ohrabrim se, pomirim se; τῶν δικαστῶν postanem (sem) sodnik; ἐλπίδος μεγάλης trdno se nadejam; b) z dat. τινί pripade mi kaj v delež, τιμωρίη μοι γίγνεται trpim kazen; γίγνομαί τινι pridem komu v roke; c) z acc. ἐμὲ χρεὼ γίγνεται potrebujem česa. 4. s predlogi: ἀπό τινος pridem od (dovršenega dela), vrnem se, ἀπὸ δείπνου pridem od obeda, odobedoval sem; διά τινος peljem skozi ὁδός, δι' ἔχθρας sprem se s kom, δι' ὀργῆς τινί razsrdim se nad kom; εἰς Λακεδαίμονα odidem v L.; ἔν τινι pridem kam, sem med ljudmi, ἐν πολέμῳ nahajam se v vojski, ἐν ἐμαυτῷ gl. 3 a; ἐν ποιήσει pečam, bavim se s čim, ἐν πείρᾳ občujem s kom, ἐξ ἀνθρώπων umrjem, ἐξ ὀφθαλμῶν izginem izpred oči; ἐπὶ τοῦ ὄρους pridem na goro; ἐπί τινι pridem komu v pest, (pod njegovo oblast), postanem odvisen od koga (ἐπὶ βασιλεῖ); κατά τι pridem kam; μετά τινος prestopim h komu; παρά τι opiram, naslanjam se na kaj; περί τι bavim se s čim, περί τινα pridem v bližino koga; πρός τινι lotim se česa, dospem kam; σύν τινι pridružim se komu; ὑπέρ τινος sem nad kom; ὑπό τινι pridem pod oblast koga.

δέκα, οἱ, αἱ, τά indekl. [Et. iz dekm̥, idevr. dek'm̥, lat. decem, slov. dese-t, nem. zehn (stvn. zehan, got. taihun), dalje δέκατος iz dekm̥to-s, decimus] deset, οἱ δέκα decemviri; οἱ δέκα ἀφ' ἥβης ki so služili deset let vojaščine (od 20. leta naprej).

δεκαετία, ἡ doba desetih let, desetletje.