Franja

inanōnimo

A) agg. pisarn. ne anonimen

B)
inanonimi m pl. kdor predloži osebne podatke (v oglasih)

incubātor -ōris, m (incubāre)

1. ležalec: fani Tert. kdor spi v svetišču, da bi dobil preroške sanje.

2. nezakoniti posestnik česa: Macr., Cod. Th.

in-teger -tegra -tegrum, adv. -ē (in [priv.] in stari adj. *tagrus iz korena tag-, ki tiči v glag. tango; torej integer: tango = sacer: sancio)

I.

1. nedotaknjen: usque ad alterum R litterae constarent integrae Ci.; metaf.: gens a cladibus belli integra L., omnibus rebus integri incolumesque Ci., iis coniuges suas ab istius petulantiā integras servare non licitum est Ci., loca … integra Ci. (od vojske) neprizadeti, loca trans flumen integra C., gentes integrae Ci., nullum esse ius tam sanctum tamque integrum Ci. tako nedotakljivo, rudem me et integrum discipulum accipe Ci. še nikdar poučevanega učenca = še nevednega novinca v šoli, a populi suffragiis integer S., integer urbis Val. Fl. ki še ne pozna mestnih zabav.

2. occ.
a) čist: fontes H., Lucr., vinum H., Col., vini sapor H.; subst. n. pl.: anteponantur integra contaminatis Ci.; metaf.: integre dicere Ci. pravilno (= po slovničnih pravilih).
b) (nravstveno, moralno) čist, neomadeževan, nepokvarjen, neoporečen, brezgrajen: legem tulit homo castus atque integer Ci., initia aetatis integra atque inviolata Ci., bona integraque natura Ci., in omnibus vitae partibus honestus atque integer Ci., eius integerrima vita Ci., Cato vir integerrimus Ci., integri et sinceri L. (naspr. imbuti Romanis delenimentis), ingenium L., Diana H. deviška, filia Pl., virgo Cat. čista, neoskrunjena, virgo ab se integra sciet Tert.; pesn. z gen.: integer vitae scelerisque purus H. neomadeževanega življenja in greha čist.
c) (o jedeh) nepokvarjen, svež: vitiatum commodius quam integrum (aprum) consumere H. smrdečega … svežega; (glede na bolezen =) zdrav, neokužen, nepokvarjen, cvetoč: sana pars corporis atque integra Ci., caput, corpus Cels., corpora sana et integri sanguinis Q., si sanguis crassus et niger est, vitiosus est; si ruber et perlucet, integer est Cels., si integer futurus esset aeger Cels.; pren.: neu patiamini scelus ad integros contactu procedere S. fr., integra valetudo Ci. „cvetoče“ = trdno zdravje, i. aetas Ter., cvetoča mladost, integerrimā aetate Ci., integrā aetate ac valetudine Suet.; pesn.: integer aevi V., Sil. ali annorum Stat. v cvetoči mladosti.
č) nepodkupljen, nepodkupljiv, pošten, nesebičen, nepristranski: ad eas contiones nemo adibat incorruptus, nemo integer Ci., testes Ci., P. Sulpicius iudex integer Ci., servus integer Ci., nulla est laus ibi esse integrum Ci. nepristranski, consulatus T. nesebično konzulovanje, iudicium, consultatio T., quid hac quaestione dici potest integrius? quid incorruptius? Ci., incorrupte atque integre iudicare Ci., in privatorum periculis caste integreque versari Ci., integre sancteque agere T., Africam integerrime administrare Suet.
d) od strasti nedotaknjen, prost strasti, brez strasti, nestrasten, brezstrasten, nepristranski: vultum (puellae) integer laudo H. nepristransko, vos testor me integro animo Sullae causam defendere Ci., integrā mente Milo Romam revertit Ci., adhuc integer H. še nezaslepljen (od ljubezni), integris animis T., si ad quietem integri iremus Ci. nevznemirjenega duha, nevznemirjeni. —

II.

1. nedotaknjen = nepoškodovan: litterae integris signis praetoribus traduntur Ci., monumentum sartum, tectum integrumque Ci., sublicarum pars inferior integra remanebat C.; pren.: integrā suā famā Ci. ne da bi njegov sloves trpel škodo, famā et fortunis integer S. fr. v popolni posesti svojega poštenja in imetja, integra fides T. neprelomna, trdna, famā et fortunis integer S.

2. occ.
a) neranjen, neokrnjen: partim interficiuntur, partim integri procumbunt C., saucii et integri C., integer et intactus, integer intactusque L., Sil., integros pro sauciis arcessere S., ex integris truncos (infantes) gigni Plin., cecidit Cethegus integer Iuv., nasus i. Iuv.
b) neoslabljen, poseb. o četah, ki še niso bile v boju, čil, spočit: integer in omni voce Corn. gospodar svojega glasu, kdor ima svoj glas v popolni oblasti, cohortes integrae ab labore C., integri defatigatis succedunt C., integer exercitus Pl., integrior exercitus N., integris corporibus fessos adoriri L., integris viribus succedere C., integer eques equique T., integerrimas vires militi servabat L.; ret.: amnis lacum integer perfluit T. v isti velikosti, z isto silo.
c) cel, celoten, ves, (po)poln, nenačet, neprikrajšan, nezmanjšan: cum integram praedam habere posset Ci., recens et integrum mālum Suet. sveže in celo (nenačeto) jabolko, aestatem integram nanctus Ci. vse poletje, ut haberet plenum annum et integrum Ci., integro die H. ob začetku dne, ko je dan še neprikrajšan, tu fructus integros vendidisti Ci., opes integrae H., fortunā integrā (naspr. adflictā) Ci., quibus fortuna in integro est T. je nedotaknjena, integram famem adferre Ci. popoln glad, popolno lakoto, integris patrimoniis exsulare Suet.

3. subst. integrum -ī, n kot jur. t. t. prejšnji pravni stan (položaj): ut damnati in integrum restituerentur Ci., mitto … , quae a nostris magistratibus in integrum restituta sunt Ci.; prim. restituo. —

III.

1. še nedotaknjen, nov: illud principium novi et integri laboris Ci. s tem se je delo začelo na novo in tako rekoč od začetka, tamquam ad integrum bellum S., integra causa Ter. še nerabljena pretveza; od tod adv. dē integrō znova, na novo, vnovič, od začetka: Ter., acrius de integro coortum est bellum L., censores dicit de integro sibi creari placere Ci., ibi de integro funus fecit filio iam sepulto Ci.; redkeje ab integrō: magnus ab integro saeclorum nascitur ordo V., columnam efficere ab integro novam Ci. in ex integrō: Q., Iust., Col., Suet., Amm.

2. (še) neodločen, nedognan, neizgubljen: ea omnia testibus integra reservabo Ci., iudicium non perditā fit, sed integrā re Ci., alias uti possim causā hāc integrā Ter., non scilicet re integrā, sed certe minus infractā Ci.; od tod prost, svoboden, komu na voljo (dan, prepuščen): tibi in integro res erat Ci. pri stvari si imel svobodno voljo, ne(z)vezane roke, sibi de aliqua re integrum reservare Ci. svojo voljo (polno oblast) si ohraniti, adoptandi iudicium integrum T., ut id integrum iam non esset Ci., non est integrum Pompeio tuo consilio uti Ci., non integrum ei erat, ut … Ci., integrum dare Ci. na voljo da(ja)ti, polno oblast da(ja)ti, ne vezati (koga), ne vezati komu rok.

internecīda -ae, m morilec po potvorjeni (ponarejeni) oporoki = kdor je koga spravil ob življenje, s tem da je potvoril (ponaredil) oporoko: Isid.

intervjúvati to interview

kdor intervjuva interviewer

intravenski narkoman stalna zveza
(kdor si drogo vbrizgava v veno) ▸ intravénás droghasználó
Sopomenke: intravenski uživalec drog

intravenski uživalec drog stalna zveza
(kdor si drogo vbrizgava v veno) ▸ intravénás kábítószer-élvező
Sopomenke: intravenski narkoman

invalidni samostalnik
pogosto v množini (kdor je dolgotrajno telesno ali umsko oviran) ▸ fogyatékkal élő, fogyatékos
Vse bolj pomembni so tudi programi nudenja pomoči na domu starim, bolnim in invalidnim. ▸ Az idősek, a betegek és a fogyatékkal élők számára otthoni segítségnyújtást biztosító programok is egyre fontosabbak.

iskáti chercher, rechercher, faire des recherches, détecter

iskati besede chercher ses mots
kaj iščeš tu? que viens-tu faire ici?
nimam tu ničesar iskati je n'ai rien à y faire
začeti iskati, iti iskat se mettre en quête de, aller à la recherche de
kdor išče, najde cherchez et vous trouverez

iskáti (íščem)

A) imperf. ➞ poiskati

1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario

3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso

iskáti buscar ; (mine) detectar ; (lovstvo) rastrear

kdor išče, najde quien busca, halla
iskati dogodivščine (službo) buscar aventuras (un empleo ali un puesto)
iskati nasveta pedir consejo a alg, consultar a alg
iskati prepir fam buscar camorra (ali bronca) a alg
tu nimate kaj iskati nada tiene usted que buscar aquí

izbírati (-am) | izbráti (-bêrem) imperf., perf. scegliere, fare la cernita; selezionare; mondare:
izbirati blago za obleko scegliere la stoffa per il vestito
izbirati riž mondare il riso
pošta izbirati telefonsko številko selezionare il numero telefonico
pren. ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di tutti i mezzi pur di raggiungere lo scopo
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole, nulla stringe

izgnanec samostalnik
(kdor prisilno biva v tujini) ▸ száműzött, kiutasítottDruštvo izgnancev Slovenije se letos intenzivno pripravlja na proslavo ob 60-letnici vrnitve izgnancev v domovino. ▸ A Szlovéniai Száműzöttek Egyesülete idén intenzíven készül a száműzöttek hazatérésének 60. évfordulója alkalmából tartandó ünnepségre.
Povezane iztočnice: prostovoljni izgnanec

izseljenec samostalnik
(kdor se izseli v tujino) ▸ kivándorlóIrska je dosegla hitro gospodarsko rast zlasti s kapitalom irskih izseljencev v ZDA. ▸ Írország gyors gazdasági növekedést ért el, ami nagyrészt az Egyesült Államokban élő ír kivándorlók tőkéjének köszönhető.
Sopomenke: emigrant

jáma pit; cave; cavern; grotto; (brlog) den; (gròb) grave

Postojnska jáma the Postojna caves
jáma za smeti, odpadke refuse pit
zlata jáma gold mine, treasure-house
vodna (suha, snežna, ledena, turistična) jáma active (inactive, freezing, ice, commercial ali show) cave
raziskovanje jám cave research, speleology
kdor drugim jámo koplje, sam vanjo pade he who digs a pit for others, often falls in himself; curses like chickens come home to roost
kopati jámo komu to dig a pit for someone
sam sebi jámo kopati (figurativno) to be hoist with one's own petard, to make a rod for one's own back

jáma fosse ženski spol , trou moški spol , creux moški spol , caverne ženski spol , grotte ženski spol , puits moški spol de mine

gnojna jama fosse à fumier
kapniška jama grotte de stalactites et de stalagmites
levja jama fosse aux lions
peščena jama carrière ženski spol de gravier(s), gravière ženski spol
razbojniška jama repaire moški spol de brigands, coupe-gorge moški spol
zlata jama mine ženski spol
kopati jamo creuser une fosse
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade tel est pris qui croyait prendre

jáma (-e) f

1. fossa, buca:
cesta je polna jam la strada è piena di buche

2. grotta, caverna:
kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
apnena jama calcinaio
gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
kompostna jama fossa per la composta
lužilna jama vasca di lisciviatura
parilna jama vasca di vaporizzazione
sušilna jama vasca di essicazione

4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
jama za sneg neviera

5. (grob) fossa, tomba:
izkopati jamo scavare la tomba
spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
jama hudodelstev focolaio del crimine

7. lov. tana (del tasso, della volpe)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
grad. gradbena jama scavo di fondazione
ledena jama caverna ghiacciata
livna jama forma (fossa) da fonderia
avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
suha jama caverna asciutta
vodna jama caverna con corsi d'acqua
volčja jama trappola per lupi
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto

jáma fosa f ; hoyo m ; caverna f ; cueva f ; gruta f

Postojnska jama gruta de Postojna
jama s kapniki cueva f de estalactitas
jama min mina f
gnojna jama estercolero m, muladar m
peljati se v jamo (min) bajar a la mina
razbojniška jama cueva f de ladrones, ladronera f
levja jama leonera f
zlata jama (fig) filón m; mina f
kopati jamo cavar una fosa
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade quien fosa cava, en ella caerá; quien siembra cizaña más tarde le araña
to je zlata jama es una viña

jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik

jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah

javno mnenje srednji spol öfentliche Meinung
raziskava javnega mnenja die Meinungsumfrage
raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher
raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
institut za raziskovanje javnega mnenja das Meinungsforschungsinstitut
oblikovanje javnega mnenja der [Meinungsbildungsprozeß] Meinungsbildungsprozess, nedovoljeno: die Meinungsmache
kdor z nedovoljenimi sredstvi vpliva na javno mnenje der Meinungsmacher
ki soustvarja javno mnenje meinungsbildend