Franja

ugnáti (užênem) perf.

1. domare; aver la meglio su; vincere; stancare:
ugnati konja domare il cavallo
ugnati razgrajača aver la meglio sullo sbraitone
ugnati sovražnika z zvijačo vincere il nemico con uno stratagemma
težko delo ga hitro užene il lavoro pesante lo stanca presto

2. sedare, calmare:
ugnati kašelj sedare la tosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugnati koga v kozji rog mettere nel sacco qcn.

umázati to dirty, to soil; to sully

ne bi si hotel umázati rok s tem I would not soil my hands with it
umázati se to dirty, to soil
to blago se hitro umaže this fabric soils easily

umi|ti (-jem) umivati waschen (se sich)
površno/na hitro se umiti Katzenwäsche machen
umiti si roke sich die Hände waschen, figurativno seine Hände in Unschuld waschen
roka roko umiva figurativno eine Hand wäscht die andere
ki se ne umiva rad wasserscheu

underway [ʌ́ndəwei] prislov
v premikanju

an electric train gets underway rapidly električni vlak pride hitro v tek

upádati (-am) | upásti (upádem) imperf., perf.

1. abbassarsi, calare, decrescere:
jezero upada il livello del lago sta calando

2. infossarsi (guance); dimagrire

3. scemare, declinare; ristagnare, rallentarsi:
telesne moči mu hitro upadajo le sue forze declinano rapidamente
ekon. izvoz, proizvodnja upada l'export, la produzione ristagna
naročila upadajo le ordinazioni hanno una (forte, notevole) flessione
ob kritiki mu je pogum upadel di fronte alla critica si perse di coraggio

urgénţă -e f nuja, nujnost
□ de urgenţă hitro, brez odlašanja, takoj

usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.

utrípanje (-a) n battito, pulsazione; med. polso:
srčno utripanje battito del cuore, batticuore
slabotno, hitro, enakomerno utripanje polso debole, frequente, regolare

utrípati battre, palpiter, tressaillir

z očmi utripati clignoter (ali cligner) des yeux
hitro in neredno utripati (srce) avoir des palpitations

užalíti offenser, injurier, insulter, outrager; vexer, blesser, piquer au vif

užaljen offensé, vexé
hitro se užaliti, biti užaljen se vexer (ali s'offenser) facilement, prendre facilement la mouche
čutiti se užaljenega se sentir vexé (ali offensé) par (ali à cause de), se vexer, se froisser
delati se užaljenega prendre un air vexé (ali offensé), se montrer vexé (ali offensé)

užaljen (-a, -o) beleidigt, gekränkt, hudo: tiefbeleidigt; pogovorno: verschnupft
biti užaljen beleidigt sein, (kaj zameriti) einschnappen, eingeschnappt sein, sich gekränkt fühlen
biti hitro užaljen keinen Spaß verstehen

varier [varje] verbe transitif, verbe intransitif spreminjati (se), spremeniti (se), menjavati (se), variirati; biti različnega mnenja (sur o); ne se skladati (o); biti drugačen, razlikovati se

varier ses plans, son style spremeniti svoje načrte, svoj slog
varier ses toilettes često menjavati svoje toalete
le temps varie très vite vreme se hitro spreminja
les mœurs varient d'un pays à l'autre običaji so drugačni od dežele do dežele
les médecins varient dans le choix du traitement zdravniki so različnega mnenja glede izbire zdravljenja

veces množina

a (las) veces včasih
diez veces más desetkrat več
algunas veces včasih
más veces večkrat, pogosto
las más (de las) veces najčešče; skoraj vedno
la mayoría de las veces v večini primerov
muchas veces mnogokrat, večkrat
pocas (ali raras) veces redko
¿cuántas veces? kolikokrat?
todas las veces que kakor hitro, brž ko; vedno, kadar
hacer las veces de zastopati, nadomestovati koga
veces hay en que miente včasih tudi laže
¡las veces que se le tengo dicho! kolikokrat sem mu to že rekel!
quien da luego (ali primero), da dos veces kdor hitro da, dvakrat da

velocità f

1. hitrost, brzina:
a grande velocità zelo hitro
a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
corse di velocità šport sprinterski teki
gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
prendere velocità pospešiti, pospeševati

2. fiz. hitrost, brzina:
velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
velocità angolare kotna hitrost
velocità commerciale ekonomična hitrost
velocità iniziale začetna hitrost
velocità di marcia potovalna hitrost
velocità media povprečna hitrost
velocità periferica obodna hitrost
velocità supersonica nadzvočna hitrost

3. avto hitrost, prestava:
ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost

vēl-ōx -ōcis, adv. vēlōciter (sor. z vēles; osnovna obl. najbrž *u̯eg̑h-slo-s : vehere, prim. sl. veslo iz *u̯eg̑slom; prim. cel-ōx)

1. uren, hiter, nagel, brz, gibčen: H., Plin., Q., Lucan., Lucr., Cl. idr., canis, cervus, navis, iaculum V., pedēs O., Plin., electi sunt iuvenes maxime vigore ac levitate corporis veloces L., pedites velocissimi C., velociter auferre O., velocius pervolare in hanc sedem Ci., velocissime moveri Ci., velocissime refugere C.; predik.: velox desilit O., velox veni H.; z ad: piger ad poenas princeps, ad praemia velox O.; z inf.: nec iam hic absistere velox Stat.

2. metaf. uren, hiter, nagel, gibčen, živahen, okreten, spreten: Cu., Mart. idr., animus H., ingenium Q., velox ingenio T., nihil est animo velocius Ci., ingenium caeleste suis velocius annis surgit O., usu peritus hariolo velocior (prej najde (zasledi) resnico) Ph., toxicum H. hitro delujoč, hitro učinkujoč, arbores Plin. hitro rastoča, veloci oculo H. s hitrim pogledom, nec ad complectenda tantum, quae vellem, velox mihi erat memoria, sed etiam … Sen. rh.

vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.

venir* [vənir] verbe intransitif priti, prihajati; segati do

ne pas venir ne priti, izostati
venir en courant priteči
venir en voiture pripeljati se
venir voir quelqu'un obiskati koga
faire venir le médecin poklicati zdravnika
faire venir quelque chose naročiti si kaj
venir chercher quelque chose, quelqu'un priti po kaj, po koga
l'année qui vient prihodnje leto
les générations à venir bodoče generacije
il vient d'arriver pravkar je dospel
vient de paraître pravkar izšlo
s'il venait à pleuvoir če bi slučajno deževalo
il me vient à l'épaule on mi sega do rame
venir à bout de uspeti, triumfirati nad
venir à son but doseči svoj cilj
venir à bien posrečiti se, uspeti, dobro se končati
en venir aux mains spopasti se, spoprijeti se, stepsti se
en venir à bout de quelqu'un hitro opraviti s kom
venir à point ravno prav priti
en venir là odločiti se za to
en venir à la force uporabiti silo
venir au monde; au jour priti na svet, zagledati luč sveta, roditi se
venir à l'esprit; à l'idée priti na misel
venir à rien propasti, propadati
en venir à priti do
ou en voulez-vous venir? na kaj merite? kaj pravzaprav hočete (reči)?
laisser venir čakati, ne da bi se mudilo kaj ukreniti
voir venir čakati, preden kaj ukrenemo; uganiti namere
ne faire qu'aller et venir neprestano hoditi sem in tja; odpotovati pogosto za krajši čas
se faire bien venir (de) pridobiti si naklonjenost, priljubiti se (pri)

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

vēntre m

1. anat. trebuh, abdomen:
correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

2. trebuh (trebušna votlina):
a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
basso ventre spodnji del trebuha
flusso di ventre griža
ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
empire, empirsi il ventre jesti
non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
scaricare il ventre opraviti potrebo
squarciare il ventre razparati trebuh

3. ekst. knjižno maternica

4. pren. naročje; notranjščina

5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
il ventre di un vaso trebuh vrča

6. aero trebuh, spodnji del (letala)
PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi