Franja

σάλπιγξ, ιγγος, ἡ [Et. iz σϝαλπ-, idevr. k'swlp-, žvižgati] 1. trobenta, tromba. 2. znamenje (glas) trobente.

σῑγηλός 3 molčljiv, molčeč, tih, miren, σῴζοντες τά τ' ἐκ ποδῶν σιγηλὰ καὶ γλώσσης ἄπο ustavljajoč noge in jezik (da ne bi izdala hrušč in glas, kje da smo).

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

συμ-βάλλω [fut. συμβαλῶ, aor. συνέβαλον, pf. συμβέβληκα; ep. pr. cj. du. συμβάλλετον, aor. σύμβαλον, 3 du. συμβλήτην, inf. ξυμβλήμεναι, med. ind. 3 sg. (s pas. pom.) ξύμβλητο, 3 pl. ξύμβληντο, cj. 2 sg. ξυμβλήεαι, 3 sg. ξύμβληται, pt. ξυμβλήμενος (tudi v tm.); ion. fut. συμβαλέω] A act. I. trans. 1. a) skupaj mečem, spravljam, ohranjujem ἐν τῇ καρδίᾳ NT, zbiram, stekam se ῥοάς, ὕδωρ, nasipavam κριθάς, sklepam ἀσπίδας, združujem, zedinjam εἰς ταὐτόν, ἔπη κακά vračam (pravim) grenke besede; b) začenjam πόλεμον, μάχην, ἔχθραν, ἔριν τινί (razprem se); λόγους prerekam se, pričkam se, prepiram se s kom τινί; ščuvam, hujskam, dražim koga proti komu, sprem koga s kom τινά τινι, velevam komu, se s kom boriti μάχεσθαι; c) posojam komu novce. 2. skupaj postavljam, primerjam τί τινι, ἓν πρὸς ἕν prispodabljam, sklepam, domnevam, tolmačim, razlagam τοὖναρ, slutim, ἡ ὁδὸς ἀνά … συμβέβληταί μοι izračunil sem, da znaša pot, po moji sodbi je pot … dolga, τῷ τοῦτο συμβαλὼν ἔχεις; iz česa sklepaš to? II. intr. in med. a) skupaj zadenem, sestajam se, shajam se, pridružim se τινί, strnem se, stekam se, zlivam se, združujem se ὁδοί, συμβάλλεται δὲ πολλὰ τοῦδε δείματος imam mnogo vzrokov za ta strah; b) spopadem se, zgrabim se s kom τινί, ἐπί, πρός τινα, πρός τι; c) τινί prepiram se, πρός τινα posvetujem se NT; d) srečam koga, zadenem na koga τινί. B med. I. 1. primerjam se, dogovarjam se, pogajam se, sklepam (pogodbo), ξενίαν sklepam prijateljstvo. 2. a) zlagam, prevažam, ὕδωρ izlivam se, donašam (denar), prispevam iz svojega premoženja χρήματα, dajem ὁλκάδα (svojo ladjo), pripomorem μέγα ἔς τι NT; pomagam, πολλὰ συμβάλλεται τὸ μὴ ἀγανακτεῖν da se ne jezim, temu je vzrok; koristim τινί, εἰς, πρός τι; b) λόγους περί τινος razpravljam o čem, γνώμην predlagam, stavim predlog, (pa tudi dodajam svoj glas), izrekam svoje mnenje, posvetujem se πρός τινα; razkladam, pogovarjam se. 3. a) sestavljam v duhu, štejem τοὺς μῆνας; premišljam pri sebi ἐν τῇ καρδίᾳ; preudarjam, primerjam predmet predmetu, sumim, slutim, sodim, sklepam ἔκ τινος, domišljam si; domnevam; b) razumevam, zaznavam, οὐκ ἔχω συμβάλλειν ne morem razumeti.

σῡ́ριγμα, ατος, τό (συρίζω) žvižganje (piskanje, glas) piščalke.

τόνος, ὁ (τείνω) 1. a) kar je napeto, vrv, konopec; pl. napete vrvi; b) struna. 2. a) napenjanje, natezanje, napetost, moč, povdar; b) glas, zvok, naglašanje; c) mera (stihov), ἐν ἑξαμέτρῳ τόνῳ v šestomeru.

τρῡσ-ᾱ́νωρ, ορος, ὁ, ἡ (τρύω, ἀνήρ) kdor muči može, αὐδά mučen glas, glas izmučenega človeka.

φάσις, εως, ἡ (φημί) 1. naznanilo, ovadba. 2. glas, govorica NT.

φάτις, ἡ (φημί) ep. ion. poet. [acc. φάτιν, voc. φάτι] 1. glas, govorica, sporočilo, novica, vest, ἐσθλὴ φάτις dober glas, slava, κακὴ φάτις hudobna govorica, βαρεῖα φάτις huda (trda) beseda; φάτις εἶσι ἀνδρῶν μνηστήρων govorica o snubačih se bo razširila; ὡς (ὥσπερ) ἡ φάτις kakor se govori, φάτις (ἐπ)έρχεται vest prihaja, glas se širi; φάτις ἔχει τινά govori se o kom, φάτιν τινὰ ἔχει ἀνήρ govori se o njem, da. 2. govor, (božji) izrek, prorokovanje, ἀπ' οἰωνῶν iz ptičjega leta.

φήμη, ἡ, dor. φᾱ́μα (lat. fama) 1. a) glas, govorica; b) znamenje, slutnja. 2. a) božji izrek, beseda, prorokba, prorokovanje; b) govor, raz-, pogovor, dogovor; c) vest, naznanilo, sporočilo, pripoved; d) javno mnenje, glas, sloves. 3. pers. Φᾱ́μα pers. Govorica, poslanka Zevsova.

φῆμις, ιος, ἡ (φημί) ep. govorica, glas, pogovor δήμοιο.

φθέγγομαι [fut. φθέγξομαι, aor. ἐφθεγξάμην, pf. ἔφθεγμαι, -εγξαι, -εγκται, adi. verb. φθεγκτός; ep. aor. φθεγξάμην, cj. φθέγξομαι] 1. oglašam se, glasim se, povzdignem glas, kličem, kričim, zaženem krik; σάλπιγξ se glasi, zapoje, doni, se razlega; o konju: rezgetam; o orlu: vreščim, vpijem. 2. govorim, povem, rečem, črhnem, zinem, godrnjam.

φθέγμα, ατος, τό glas, zvok, šum, klic, beseda, govor.

φωνασκέω (φωνή, ἀσκέω) urim svoj glas, napravljam kot govornik veliko hrupa.

φωνασκικὸν ὄργανον glasbilo, piščalka, s katero se daje gotov glas.

φωνέω [aor. ep. φώνησα] 1. intr. (o)glasim se, (za)donim, govorim, kličem, μέγα glasno govorim, ὄπα povzdignem glas, kričim; zakikirikam, zapojem NT; z acc. c. inf.: velim, zapovem. 2. trans. pokličem, nagovorim, imenujem, povabim τινά, govorim, εὔφημα φώνει = εὐφήμει.

φωνή, ἡ (sor. φημί) 1. glas, zvok, šum; pl. vpitje, krik. 2. a) govor, jezik, narečje, φωνῇ po govorici; b) izrek, izraz, beseda, φωνὴν ἵημι govorim, πάσας φωνὰς ἀφίημι razvijem vso govorniško zmožnost, napnem vse govorniške sile, μόνον οὐχὶ φωνὴν ἀφιείς toliko da ne kriči, vpije skoraj na ves glas.

ψᾱ́ρ, ψᾱρός, ὁ ep., ion. ψήρ [Et. lat. parra = ptič, čigar glas je pomenil nesrečo (iz paresā), nem. Sperling (stvn. sparo)] škorec.

ψηφίζω [fut. ψηφιῶ, aor. ἐψήφισα, pf. ἐψήφικα; pass. pf. ἐψήφισμαι, aor. ἐψη-φίσθην, fut. ψηφισθήσομαι, med. fut. ψηφιοῦμαι, aor. ἐψηφισάμην] 1. act. in pass. (pre)računam, izračunam NT, δίκην κατά τινος dam glasovati (z glasovanjem odločiti), obsodim. 2. med. a) oddam svojo glasovnico (svoj glas), glasujem; b) sklepam, določam, odločam (z večino glasov), τὰ ἐναντία nasprotno glasujem; c) τινί τι dovoljujem komu kaj (po narodnem sklepu), prisodim komu kaj. 3. pass. odločen sem, sklenjen sem, odobren sem, τὰ ψηφισθέντα, ἐψηφισμένα sklep.

ψῆφος, ἡ 1. kamenček, kremenec (za računanje ali štetje); račun, καθαραὶ ψῆφοι čist račun (kjer nič ne ostane; Dem. 18, 227 καθαιρῶσιν = καθαροὶ ὦσιν). 2. kamenček pri glasovanju, glasovnica (črna ali bela): a) (oddan) glas, glasovanje (sg. in pl.), ψῆφοι ὑπατικαί volitev konzulov, ἐπάγω, δίδωμί τινι pripustim k glasovanju, pustim glasovati, ψῆφος αὐτῷ ἐπῆκτο περὶ φυγῆς predlagalo se je zanj pregnanstvo, ψήφους διανέμω delim glasovne kamne, glasujem, ψῆφον φέρω, τίθεμαι, προτίθεμαι, διαφέρω, ἐπιφέρω izrekam svojo sodbo, glasujem, ἐμαυτῷ zase, ψῆφον καταφέρω glasujem, odobravam NT, ψῆφον φανερὰν φέρω javno glasujem; ψῆφον λαμβάνω dobim glas, εἰς χεῖρας dobim pravico glasovati, αἰτέω τὴν ψῆφον zahtevam glasovanje; μιᾷ ψήφῳ ἀποκτείνω obsodim z enim glasovanjem na smrt; b) sklep, (raz)sodba, povelje τυράννων; c) javno mnenje. 3. kraj glasovanja, sodišče, areopag ὁσία ψῆφος.