Franja

valutn|i (-a, -o) Währungs- (sistem das Währungssystem, denar das Währungsgeld, sistem die Währungsordnung, enota die Währungseinheit, klavzula die Währungsklausel, področje das Währungsgebiet)

várno adv. con sicurezza; al sicuro:
varno spravljen denar denaro messo al sicuro

várstvo (-a) n

1. custodia; cura:
zaupati komu varstvo otroka affidare a qcn. la cura del bambino
žarg. šol. celodnevno, šolsko varstvo doposcuola

2. protezione, difesa; assicurazione:
dajati, nuditi komu varstvo dare protezione a qcn.
socialno, zdravstveno varstvo assicurazione sociale, sanitaria

3. difesa, tutela, salvaguardia:
ukrepi za varstvo okolja misure per la tutela, per la salvaguardia dell'ambiente
spomeniško varstvo tutela dei beni culturali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati komu denar v varstvo dare denaro in custodia a qcn.
odpeljati obsojenca pod močnim varstvom condurre il condannato sotto forte scorta
jur. pravno varstvo tutela giuridica
jur. zahteva za varstvo zakonitosti ricorso per cassazione
varstvo okolja ambientalismo; difesa, tutela dell'ambiente

veau [vo] masculin tele; teletina; telečje usnje; figuré bedak, lenuh

veau marin, de mer tjulenj
rôti masculin de veau telačja pečenka
reliure féminin en veau vezava iz telečjega usnja
souliers masculin pluriel en veau čevlji iz telečjega usnja
le Veau d'or zlato tele, denar
pleurer comme un veau glasno jokati
faire le veau iztegniti se po tleh, brezbrižno počivati
tuer le veau gras (figuré) napraviti veliko pojedino, gostijo
(populaire) sa voiture est un vrai veau njegov avto je težak in počasen

većìna ž večina: u -i slučajeva; zaključak -e odbornika; apsolutna, relativna većina; dati novac u -u dial. posoditi denar na obresti

veine [vɛn] féminin žila dovodnica; figuré sreča; dobro razpoloženje

veine poétique pesniška žila, navdih, inspiracija
avoir de la veine; être en veine imeti srečo
une veine de pendu izredna sreča
être en veine de quelque chose biti razpoložen za kaj
être en veine imeti inspiracijo
veine de minerai de fer žila železne rude
tomber sur une veine de houille naleteti na premogovno žilo
avoir du sang dans les veines (figuré) biti pogumen, energičen
n'avoir pas de sang dans les veines biti strahopeten
se saigner aux quatre veines potrošiti za druge ves svoj denar, a sam živeti v pomanjkanju
sentir le sang se glacer dans ses veines okamneti od strahu, od groze
objet masculin porte-veine predmet, ki prinaša srečo
quelle veine! kakšna sreča!
pas de veine! ni(mam) sreče!

veljáva (-e) f

1. vigore:
odlok stopi v veljavo takoj l'ordinanza entra in vigore seduta stante

2. autorità, autorevolezza, prestigio, credito:
veljavo daje denar, položaj, poštenost il prestigio è conferito dal denaro, dalla carica, dall'onestà

3.
prihajati do veljave crescere d'importanza, affermarsi
v zadnjih letih prihaja do vedno večje veljave razviti terciarij negli ultimi tempi si va sempre più affermando il terziario avanzato

4. ekon. valuta:
zlata veljava valuta aurea

veljáven (pravno) valid; (denar) good, current; (vozovnica) valid

veljáven denar current coin
veljáven zakon (poroka) valid marriage
veljáven 2 meseca valid for 2 months
veljáven za... valid for..., admitting to..., pogovorno good for...
veljáven od... effective as from...
veljáven do preklica valid until recalled
biti veljáven to be in force, to be good (for), (denar) to be in circulation, to be legal tender
biti splošno veljáven to be current
napraviti veljávno to validate, to render valid
postati veljáven to come into force
ta vozovnica je veljávna 2 dni the ticket is valid for two days
ni veljávno it is not valid

vēn-dō -ere -didī -ditum (iz vēnum dō; prim. *vēnus)

1. naprodaj (na prodaj, v prodajo) dati (dajati), proda(ja)ti: Amm., Ambr., Lact. idr., iuravisti te illam nulli venditurum Pl., vendendi potestas Ci., arbitrium salis vendendi L. pravica prodaje soli; z abl. pretii: Pl., Varr., Mart., Ambr., Amm., Icti. idr., haec omnia signa Praxiteli Myronis Polycliti HS sex milibus et D Verri vendita Ci., rem pecuniā grandi, parvo pretio Ci., quam plurimo Ci. kar najdražje; z gen. pretii: Varr. idr., vendo meum (sc. frumentum) non pluris quam ceteri Ci., dicit, quanti vendiderit Ci.; z adv.: recte Ci. dobro = drago, male Ci. slabo = poceni, quam optime Ci. kar najdražje; od tod subst. vēnditum -ī, n prodaja: constat negotiatio empto et vendito Sen. ph. sestoji iz nakupa in prodaje; toda: ex empto aut vendito Ci. poleg nakupa in prodaje.

2. occ.
a) na dražbi proda(ja)ti, dražíti, dati (dajati) na dražbo, izklicati (izklicevati, izklicavati): bona civium, praedam suam Ci., ut praeconibus Latine vendendi ius esset L.
b) na dražbi dati (dajati) v zakup: decumas, praedia Ci.

3. metaf.
a) proda(ja)ti, spraviti (spravljati) v promet: si versus concinnior unus et alter, iniuste totum ducit venditque poëma H.
b) nepošteno, za podkupnino (proti odkupnini) proda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati): deos patrios Ci., auro patriam V., suffragia Iuv., se regi Ci., sua funera Iuv. svoje življenje prodati (dati) za bojne igre, verba reis Mart. za denar zagovarjati zatožence.
c) javno hvaliti, priporočati: Ligarianam Ci., causidicum Iuv.

Opomba: Pass. se klas. rabi le v obl. pf. in v gerundivu vendendus; vse druge pass. obl. se nadomeščajo z glag. vēn-eō -īre.

*vēnus¹ -ī in -ūs, m (iz *u̯esno-s, *u̯osno-s; prim. skr. vasnáḥ kupna cena, vasnám plačilo, vasnayati (on) baranta, gr. ὦνος kupna cena, nakup, ὠνέομαι (na)kupujem) prodaja; le

1. v acc. vēnum na prodajo (naprodaj), v prodajo v zvezah vēnum dare (prim. vēnum-dō, vēnun-dō in vēn-dō) dati (dajati) naprodaj, postaviti naprodaj, dati (dajati) v prodajo, na prodaj imeti, proda(ja)ti: S., L., Cl.; venum pecus agere Pac. fr., bona venum distrahuntur Gell., eo venum deferre Porph.; venum ire (prim. vēn-eō, īre) „naprodaj iti, priti v prodajo“ = biti naprodaj, proda(ja)ti se: L., Gell.; venum redire Cl., venum tradi Lucan.

2. v dat. vēnō ali vēnuī v (na) prodajo, naprodaj (na prodaj): posita veno irritamenta luxui T. naprodaj postavljena, ei stuprum veno dedisse T. da je prodal, za denar spečal, veno exercere aliquid T. trgovati s čim, tržiti kaj, venui subicere Ap. proda(ja)ti, venui habere Ap. naprodaj imeti.

verèsija ž (t. veresi, veresije)
1. up, kredit: uzeti robu na -u; danas za gotovo, sutra na -u
2. pósoda: dati novac na -u; imam u narodu sigurne -e imam med ljudstvom izposojen denar pri zanesljivih dolžnikih; na božju -u na negotovo, na božji lon; davati gotovo za -u dajati boljše za slabše

verser [vɛrse] verbe transitif, verbe intransitif prevrniti (se), prekucniti (se); izliti, naliti; prelivati (kri, solze); preorati; vplačati; poleči (žito); nagibati se (dans k)

verser des intérêts pour une somme empruntée vplačati obresti za izposojeno vsoto
verser à boire à quelqu'un komu natočiti, naliti pijačo
verser des larmes solze pretakati
verser son sang preliti svojo kri
verser le sang de quelqu'un pobiti koga
verser l'or à pleines mains razmetavati denar
verser dans le fossé zapeljati, prekucniti v jarek
la voiture a versé avto se je prevrnil
nous avons versé en voiture prevrnili smo se z avtom
le blé a versé žito je poleglo
verser de la farine dans un sac sipati moko v vrečo
verser dans le ridicule osmešiti se
il verse dans le pessimisme vdaja se (nagiblje se k) pesimizmu
je verse tout à fait dans vos idées sem čisto vaših misli

vertō (stlat. vortō) -ere, vertī (vortī), versum (vorsum) (indoev. baza *u̯ert- vrteti, obračati iz kor. *u̯er- obračati, vrteti, sukati, upogibati; prim. skr. vártatē, vártati, vavartti, vartti (on) se suče, se obrača, živi ipd., vártanam vrtenje, sukanje, vr̥ttáh sukan, okrogel, lat. vertex (vortex), versio, versus (vorsus) -ūs, versūtus, vertebra, verticula, vertibilis, vertīgō, versūra idr., umbr. kuvertu, covertu = convortito, gr. ῥατάνη [βρατάνα] mešalnica, kuhalnica, sl. vrsta, vrteti, vračati, vreteno, vrat, lit. verčiù obračati, got. wairþan = stvnem. werdan = nem. werden, got. wairþs = stvnem. wert = nem. -wärts (npr. vor-wärts))

I.

1. kam obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, (za)vrteti: sidera retro V., puppes ad litora V., armenta ad litora O., equos ad moenia V., aquam in subiecta T. napeljati (speljati) v nižje predele, harpen in aliquem O., iaculum ab illo … in fatum latrantis O., luminis orbem ad aliquem O., omnium in se oculos L., ora in aliquem O., omnium ora in se T., ora huc et illuc H.; pesn.: morsūs exiguam in Cererem V. začeti gristi; s samim obj.: stimulos V. obračati ost v rani, cardinem O., tacito fores Tib. tiho odpreti, pennas Pr. = odleteti; z abstr. obj.: quo vertere cursūs iubeat V., vertere iter retro L., quo vocat, vertamus iter V.

2. refl. in med. obrniti (obračati) se: ea gens ad septentrionem se vertit Cu. se razprostira, biva, in circumsedentes Capuam se vertit L., (sc. lupus) vertitur in pecudes O., Libyae vertuntur ad oras V., vertere (obrni se) in Aeaciden O., ab hoc versa est ad vultūs sororis O.; occ.
a) (za)vrteti se, (za)sukati se, (za)krožiti, zaokrožiti: vertitur caelum V., anno vertente N. v teku enega leta, iam septima vertitur aestas (= annus) V. poteka, teče, intra finem anni vertentis Ci. potekajočega, tekočega, is vertitur ordo V. po takem redu se obrača usoda.
b) kje vrteti se, sukati se, gibati se, premikati se, nahajati se, bi(va)ti: se ante postes vertere Pr., verti in mediis catervis V., medio agmine verti, inter primos verti V., Pyreneus vertitur ante ora O. mi je pred očmi; metaf. sukati se, biti kje (v čem, pri čem), spadati k čemu, soditi k čemu, stati (sloneti) na čem, temeljiti na čem, odvisen biti od česa: disputatio vertitur circa hanc consultationem L., in eo iure, in quo causa illa vertebatur, paratissimus Ci., res in discrimine vertebatur L., totum id vertitur in voluntate Philippi L., in eo victoriam verti L., in eo verti ceterorum animos L.

3. metaf.
a) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), naravna(va)ti kam: iram, poenam, superbiam in aliquem L., in suum caput alienam cladem Cu., cogitationes in bellum Cu., consilia curasque in oppugnationem Placentiae T., animum ad iura civilia O., ingenium ad publica commoda O., dryadas … in vultus O., in se studia civium T., omnium rerum causas in deos L. pripisovati bogovom; med.: in quem tum tota civitas versa erat L., verti certamine irarum ad caedem L., in admirationem versus L. ves v občudovanju, poln občudovanja; refl.: quo me vortam? Ter., quo se verteret, nesciebat Ci.; act. = refl.: verterat periculum in Romanos L., pernicies ad accusatorem T., periculum in creditores a debitoribus verterat L., Caesar vertit in Sabinum T. je (v pismu obrnil) napeljal besedo na Sabina; occ.: α) (denar ali kar ima denarno vrednost) obrniti (obračati), nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati) komu: ex illā pecuniā magnam partem ad se verterat Ci. si je bil prisvojil, litem in suam rem v. L. sporni predmet si prilastiti (prilaščati, prilaščevati); tako tudi: vertere in se Cotyi data T., reditūs (dohodke) Lugdunensium in fiscum T. prisoditi državni zakladnici, verte aliquid Pers. nakloni si kaj, obrni kaj v svoj(o) prid = izvedi sleparstvo, izpelji sleparsko kupčijo. β) obrniti (obračati) kaj v (na) kaj, porabiti (porabljati) kaj v (za) kaj, izrabiti (izrabljati) kaj v (za) kaj, izkoristiti (izkoriščati): pecuniam in suos usus Icti., pecuniam mutuam in rem alicuius Icti., occasionem ad bonum publicum T., captos, seditiosa in praedam T. γ) obrniti (obračati) v kaj, zvrniti (zvračati) na kaj, šteti v kaj, kot kaj, vzeti (jemati, imeti, smatrati, šteti) za kaj: cognomen paternum Asinae in risum H. obrniti v smeh = smešiti, alicui aliquid vitio Ci., ea in crimen L., rem in superbiam S., comitia in religionem L. zaradi volitev imeti verske pomisleke, ne ea … in suam contumeliam vertat C., ne in omen verteretur irritum inceptum C., in prodigium versa ea tempestas L. δ) obrniti, dati izid, nakloniti: dii bene vortant, quod agas Ter., haec deus in melius crudelia somnia vertat Tib.; med. obrniti se, iziti se, izteči (iztekati) se, sprevreči (sprevračati) se, rezultirati v kaj: quod factum est, versum in laudem L. se je slavno izteklo, ne in seditionem res verteretur Cu.; zelo pogosto stoji v tem (med.) pomenu act.: Pl., Ter. idr., quod bene vertat L., quod nec bene vertat V., quod bene verteret Cu., detrimentum in bonum verteret C., auspicia in bonum verterunt L., haec … in perniciem Demetrio verterunt L., magnitudo pecuniae malo vertit (sc. ei) T. mu je bila v nesrečo, ga je onesrečila (spravila v nesrečo), invidia in misericordiam vertit Cu., omnis ira belli ad populationem vertit L. se je naposled sprevrgla v pustošenje.
b) spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), menjati (menjevati, menjavati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati), predrugačiti (predrugačevati): Pr., Sen. ph. idr., nomen, vestem, iussa Iovis V., solum Ci. idr. zapustiti deželo, izseliti se, quae mea culpa tuam vertit mentem? O., quae te sententia vertit? V., vertere caput in rostrum O.; refl.: vorterunt se memoriae (časi) Pl., terra in aquam se vertit Ci., auster se in Africum vertit C. se je sprevrgel v … , sese in tot ora vertere, in omnes facies (formas) se vertere V., vidit in obscenum se vertere vina cruorem V.; med.: Pr., Cels. idr., in rabiem coepit verti iocus H., alite (v ptico) verti O., videte, quam versa … sint omnia Ci., verso civitatis statu T., verso Marte L., versis ad prospera fatis O., versā vice Sen. tr., Iust. narobe, poena versae figurae O. pretvorba, metamorfoza, versa facundia (pesništvo) Ap.; pesn.: formam (gr. acc.) vertitur oris in Buten V. v obraz se spremeni v … ; act. = med.: fortuna iam verterat L., solidam in glaciem vertēre lacunae V., mihi bene facere iam ex consuetudine in naturam verterat S., simulatio officii verterat in favorem T.; occ. (iz tujega jezika) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati), prestaviti (prestavljati): Q., Plin. iun. idr., Philo scripsit (sc. fabulam) Plautus vortit barbare Pl. jo je polatinil, verti multa de Graecis Ci., annales ex Graeco in Latinum sermonem L. —

II. proč, stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): nec vultum vertit O., conanti sua vertere lumina (obrniti oči) cervix deriguit O., ut ora vertat huc et huc euntium indignatio H. —

III.

1. narobe (napačno, napak) obrniti (obračati), navzdol obrniti (obračati): Cels. idr., versa hasta V., versis armis V. z nagnjenim orožjem, s povešenim orožjem (v znamenje žalosti), versis viarum indiciis V., saepe stilum vertas H. pogosto obrni pisalce (da s širokim koncem zgladiš vosek na pisalni deščici in popraviš napake), cadum Pl. ali crateras vertere V. (iz)prazniti, izpiti, cadus non ante versus H. še ne nastavljen; prim.: tota aequora vertuntur supra caput O. se razlivajo nad … ; pren.: verso crimine O. obrnivši krivdo.

2. occ.
a) na (v) nasprotno stran, v beg obrniti (obračati): currum in fugam Cu., agmina (sc. fugā) V. ali hostem in fugam Auct. b. Afr., equites in fugam L. pognati (zapoditi) v beg, Philippis versa acies retro H. izgubljena bitka pri Filipih, ni Vitellium retro Fortuna vertisset T. da ni (ko ne bi) Usoda Vitelija prisilila k begu, vertere vestigia V. ali vertere iter retro L. obrniti se (nazaj); o pomorski bitki: Pergameni puppes verterunt N. so usmerili v beg; refl.: primis deiectis reliqui se verterunt C. so se obrnili (spustili) v beg; act. = refl.: omnes in fugam versuros ratus L. da bodo vsi bežali; pogosto terga vertere C., L. idr. „obrniti hrbet“, „pokazati komu hrbet“ = obrniti se (spustiti se) v beg: omnes hostes terga verterunt neque fugere destiterunt Ci.; pren.: amicitiae terga versa dare O. prijateljstvu obrniti (pokazati) hrbet = dati slovo.
b) (zemljo s plugom) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati), (z)orati, preora(va)ti, obdelati (obdelovati, obdelavati): terram aratro H. ali ferro V., agros bove patrio Pr., solum bidentibus Col. ali Massica (arva) rastris V. prekopa(va)ti, aratra glaebas vertentia O., versae glaebae O.; pren. razri(va)ti, orati, preora(va)ti (o veslačih, ki z vesli razrivajo oz. preoravajo morje): spumant freta versa lacertis V., spumant vada marmore verso V.
c) (kaj pokonci stoječega) prevrniti (prevračati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati, prekopicavati), podreti (podirati), (po)rušiti, razrušiti: Cycnum vi, robora O., fraxinos H., arces Tyrias, ab imo moenia Troiae V., versi Penates V., versa puppis Lucan., urna versa effundit lapillos O., vertit impulsum super lapidem O. ga je sunil … in podrl.

3. metaf. podreti (podirati), ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati), pokončati (pokončevati, pokončavati): Sen. tr., Aus. idr., Callicratidas … vertit ad extremum omnia Ci., res Phrygiae fundo V., consilium domumque Latini V., leges funditus T. povsem podreti (ovreči), ne rex scelere et pecuniā verteretur T., versā Caesarum subole T., natura se vertit Cu. se postavlja na glavo. — Od tod

1. pt. pf. versus (vorsus) 3 obrnjen kam, proti čemu, k čemu, stoječ, ležeč proti čemu: mare ad occidentem versum, in septentrionem versa Epirus L., oppida ad meridiem versa Cu., O., Rhenus in occidentem versus T., Pachynos versa est ad austros O.; predik. pri moških subj.: Philippus totus in Persea versus cum eo agitabat L., Maeandros … nunc ad fontes, nunc ad mare versus apertum incertas exercet aquas O.

2. adv. versus (vorsus), redko versum (vorsum) (tja) proti, k
a) za acc. krajevnih (mestnih) imen: Romam versus proficisci Ci. ep., Helorum versus navigabant Ci., cursum Massiliam versus perficit C.; redkeje pri apel.: versus aedem Quirini L., forum versus Plin., versum oppidum Auct. b. Hisp.
b) za acc. apel. imen in imen dežel s predhodnimi praep.: Varr., Auct. b. Hisp. idr., in meridiem versum Cu., Prisc., in forum versus agere cum populo Ci., fugam ad se vorsum fieri S., Labienum ad Oceanum versus proficisci iubet C., modo ad urbem, modo in Galliam vorsus castra movere S.; tudi: ab septentrione versus Varr.
c) za raznimi adv. (deorsum, sursum, quoquo, pone, undique, utroque idr.) „obrnjen proti“, na (z acc.): Ca., Ter., Varr., Ci., Cels., Gell. idr., rursum vorsum Pl. nazaj, dimittit quoquo versus legationes C. na vse strani, na vse kraje, v vse smeri.

ves¹ [ə] (vsa, vse)

1. der/die/das ganze (ves svet die ganze Welt, vsa ulica die ganze Straße, vse poletje der ganze Sommer, ves dan sem čakal ich habe den ganzen Tag gewartet)

2. (v vsem obsegu) aller, alle, alles (vsa sreča tega sveta alles Glück dieser Erde)
korenina vsega zla die Wurzel allen Übels
kljub vsemu trudu trotz aller Mühe
ob/kljub vsej dobri volji bei allem guten/gutem Willen
z vsem poudarkom mit allem Nachdruck
z vso jasnostjo mit aller Deutlichkeit
z vso resnostjo allen Ernstes
z vso silo mit aller Kraft
za vso prihodnost in alle Zukunft
privzdignjeno: all der/die/das (ves ta čas all die Zeit)
ves moj/tvoj … all mein/meine/meines, all dein/deine … (ves tvoj trud all deine Mühe, ves njun denar all ihr Geld)

3. s pridevnikom ganz, total (ves obupan ganz/total verzweifelt), über- (ves srečen überglücklich)
ves zadovoljen quietschvergnügt
ves pomirjen quietschfidel

4.
na ves glas lautstark, laut
na vso moč mit aller Kraft
za ves svet für alles in der Welt
na vsa usta vpiti: lautstark, hvaliti se: großmäulig
na vsa usta hvaliti pretirano: über den grünen Klee loben

5.
vsa čast! mein Kompliment! Hut ab! ( komu vor jemandem)
| ➞ → vsak, vse, vsi

vesīca, po dobrih rokopisih tudi vensīca ali vessīca -ae, f (sor. s skr. vastiḥ sečnik, sečni mehur, vaniṣṭhúḥ danka, lat. venter [iz *u̯end-tr-,*u̯en-tr- ali *u̯n̥d-ri-, *u̯end-ri-], stvnem. wan(a)st, wenist = nem. Wanst vamp)

I.

1. sečnik, sečni mehur: Cels., Sen. ph., Plin., Hier. idr., nolo in vesicam quod eat, in ventrem volo Pl., vesicae morbi Ci., exonerare vesicam Petr. puščati vodo, urinirati, mokriti, olajšati se, scati.

2. posušen (in napihnjen) mehur: Sen. ph. idr., ceu spiritus oris vesicam tendere solet O., displosa sonat quantum vesica H.; rabljen v razne namene:
a) v zdravilstvu: inflatis vesicis bubulis locum pulsare Cels.
b) kot mošnja (za denar): Varr.
c) kot čepica za lase: Mart.
d) kot svetilka: Mart.
e) kot zaščitna maska v tovarnah za pridobivanje cinobra (živosrebrove svetlice): laxa vesica Plin.

3. metaf. = žensko spolovilo: Iuv. —

II.

1. kot bula ali (novo)tvorba
a) maščobni mehurček na zgornji trepalnici: Col.
b) vročinski mehurček na koži, izpuščaj, prišč: Plin.

2. pren. nadutost, nabreklost, pompoznost, bombastičnost govora: a nostris procul est omnis vesica libellis Mart.

vézati (véžem) imperf.

1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

3. teh. collegare, congiungere

4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare

via²

A) avv.

1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

B) inter.

1. proč!, stran!

2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!

3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj

vía fácti lat. adv.

1. (dejansko) in effetti

2. (s silo) vie di fatto (pl.):
via facti izterjevati denar riscuotere i soldi passando alle vie di fatto

vicis, gen. sg. (nom. in dat. ni), acc. vicem, abl. vice, pl. nom. in acc. vicēs, abl. vicibus (gen. in dat. ni), f (prim. skr. viṣṭi, viṣṭíbhiḥ menjaje se, izmenoma, lat. vicissim, vicissātim, vicārius, stvnem. wehsal = nem. Wechsel izmenjava, trgovina, denar, got. wikō ureditev, razvrstitev, zaporedje, vrstni red, stvnem. wehha, wohha teden (prvotno „(za)menjava“) = nem. Woche)

1. menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, izmena, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: coetus alterna vice inibat alacris Enn. fr. vrsteč se, nox vicem peragit O. vrši svojo menjavo, se menjuje z dnevom, gementes fortunae vicem Ph., commoti vice fortunarum humanarum L., solvitur acris hiems gratā vice veris H. s prijetno meno (zamenjavo) s pomladjo, hac vice sermonis fratrem cognovit O. v tako izmenjujočem se pogovoru, hac vice sermonum V. ob tako vrstečih se pogovorih, benignā vice H. v dobrotni (naklonjeni, blagohotni) izmenjavi (meni), mutuā vice Col. medsebojno, vzajemno, pari vice Col. na enak način, enako, versā vice Sen. tr., Ap., Iust., Dig. obratno, annuā vice Col. vsako leto, vice quādam Sid. enkrat, tesserulas in medium vice suā quisque iaciebamus Gell. vsak, ko je prišel na vrsto, vsi zaporedoma, haec regi … vice dicta reporta Stat. nasproti, kot odgovor, v odgovor; v pl.: gratae divitibus vices H., vigiliarum vices servare L. vrstiti (izmenjevati) se pri straženju, izmenjaje se (na izmeno) stražiti, mutat terra vices H. vrši premeno, spreminja podobo, se spreminja, se pomlaja, alternare vices O. vrstiti se, izmenjevati (zamenjevati) se, črediti se, vices peragere O. (pre)trpeti spremembe, menjati se, spreminjati se, lumina capiebant quietem suis vicibus O. v določeni razvrstitvi, v določenem vrstnem redu, oko za očesom, spatium diei noctis excipiunt vices Plin. iun., habet has vices condicio mortalium Plin. iun. je podvržena tem (pre)menam (spremembam), mitiores vices fortunae T., vices loquendi O., Q., lectionis taedium vicibus levatur Q., vicibus factis O. izmenjujoč se, izmenjaje (se), premenoma, vicibusque reticent Plin. = vicibus factis.

2. occ.
a) premena usode, sprememba usode, usoda: meam et aliorum vicem pertimescere Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., vicem suam conquestus est Suet., vice publica commoveri Q.; v pl.: deum rex volvit vices V.
b) sprememba, premena (usode) v boju (vojni), bojna nevarnost, vojna nevarnost, bojno (vojno) tveganje, boj, bitka, spopad, v pl. tudi razni pripetljaji (dogodki) v boju (vojni): vicis meritique labore aequato Sil., nec tela nec ullas vitavisse vices Danaûm V., vices rerum (= belli) N.

3. meton. (komu določeno) mesto, služba, opravilo, posel, naloga, vloga, dolžnost, zadolžitev ipd.: Petr., Sen. tr., Plin. idr., nulla est enim persona, quae ad vicem eius, qui e vita emigravit, propius accedat Ci., succedens in vicem imperii tui L., ne sacra regiae vicis desererentur L. spadajo h kraljevim opravilom, sodijo v kraljevo področje (domeno), per speciem alienae fungendae vicis L., sortiti vices V. razdelivši si z žrebom med sabo vloge, ut consuetum potius praestes vicem Ph. dolžnost, vicem aerarii praestare S. nadomeščati državno blagajno, vicem teli praestare V. ali cotis vice fungi H. prevzeti (opraviti) vlogo (nalogo) orožja (brusa) = nadomestiti orožje (brus), rabiti za orožje (brus), defendere vicem rhetoris H., vestram meamque vicem explete T., alicuius vicem implere, supplere Plin. iun., adverbiorum obtinere vicem Q.; v pl.: discurrunt variantque vices V., illi succedunt servantque vices V. ali legio … excubat exercetque vices, quod cuique tuendum est V. opravlja(jo) službo, quando dimissae professionum vices essent Q.

4. (po)vračilo, odgovor, povrnitev, povračanje protiusluga, povratno opravilo, povratna storitev (starejše povračba, odsluga) = gr. ἀμοιβή, ἀντίποινα: recito … vicem officii praesentis Ci., tanto proclivius est iniuriae quam officii vicem exsolvere T., referre vicem O. (po)vrniti ((po)vračati), (od)meriti z enako mero, redde vicem meritis O., arces … deiecit acer plus vice simplici H. v več kot enojno (enkratno) povračilo; v pl.: sequenti redde vices O. vračaj naklonjenost, debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H. povračilo (= kazen) tvoje prevzetnosti, multarum miseras exiget una vices Pr. kazen, qui magis vices exigat Plin. iun. enako vedenje. Adv. rabljeni skloni, skloni in ixpt. s praep.

I. acc. vicem (menda skrajšan iz invicem), gl. spodaj III.)

1. na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma: ut hoc insigne regium in orbem suam cuiusque vicem per omnes iret L. da je … prehajalo v krogu idoč na vsakega po vrsti.

2. namesto, za (z acc.): ut eum … remittat nostrum huc amborum vicem Pl., cogor vestram omnium vicem unus consulere L. za vse vas sam skrbeti, obsidis vicem pignorisque esse Gell.

3. kakor: Sardanapali vicem in suo lectulo mori Ci. kakor Sardanapal, ceteri vicem pecorum obtruncabantur S. fr.

4. (pri besedah, ki izražajo močna čustva, afekte, duševne pretrese) zaradi, za (z acc.), glede na: in qua re tuam vicem saepe doleo Ci. ep., ne nostram vicem irascaris L., sollicitus meam vicem, solliciti vicem imperatoris, tribuni suam vicem magis anxii quam eius L., maestus suam vicem Cu. —

II. abl. vice

1. namesto, za (z acc.), kakor: in pane salis vice utuntur nitro Plin., algae vice, stercoris vice Plin., quaeque dixerat, oracli vice accipiens T., temoris vice trahitur (sc. ramus) Col., diebus ac noctibus vice mundi circumagi Suet., vice navium Ap., arenae vice bitumine interstrato Iust., ut deorum vice mortuos honorarent Lact. po božje, vice pecudum occidi Lact.

2. (pri besedah, ki izražajo močna čustva) za (z acc.), zaradi, glede na: vice eorum sollicitus Cu., exanimes vice unius L. —

III. skloni in ixpt. s praep.

1. ad vicem namesto, za (z acc.), kakor: ad tegularum imbricumque vicem Plin., ad parentum vicem Gell. enako staršem, ad vicem obsidis teneri Aur.; v enakem pomenu tudi ad invicem: Veg., Eccl.

2. in vicem (pogosto kot ixpt. invicem; gl. to besedo), in vicēs
a) na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: in vicem Ci. ep., Cels., Col., hi rursus in vicem anno post in armis sunt, illi domi remanent C., inque vices spectans ambos O., inque vices ponit positamque resuscitat iram O., agri … ab universis in vices occupantur T., inque vices equitant Iuv.
b) medsebojno (med seboj), vzajemno: inque vicem tua me, te mea forma capit O.; od tod: me spargit … inque vicem flavescit O. nasprotno pa sam …
c) namesto (na mesto), v zameno: Cels., Col. idr., defatigatis in vicem integri succedunt C., poenaque in vicem fidei cesserat L., in Gai vicem Suet.; tudi = nasproti: in vicem novellam subolem substituat Col.
d) v povračilo, nasproti (nasprotno) pa: inque vices illum, tectos qui laesit amores, laedit amore pari O., mihi dulces ignoscent, si quid peccaro stultus, amici inque vicem illorum patiar delicta libenter H.

3. per vicēs na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: clamare O., subire Plin., per vices annorum Plin. leto za letom.

vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
vida deportiva športno življenje
vida nómada nomadsko življenje
vida de perro pasje ž.
vida privada zasebno ž.
vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
mujer de (la) vida deklina
objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
peligro de (la) vida življenjska nevarnost
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
darse buena vida dobro živeti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
dejar con vida pustiti pri življenju
escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
estar con vida biti pri življenju
ganar(se) la vida služiti si kruh
pasar la vida a tragos životariti
pasar a mejor vida umreti
quedar con vida ostati pri življenju
ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
ser de la vida vdati se prostituciji
tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
a vida o muerte na življenje in smrt
con vida pri življenju
de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
¡por vida! za božjo voljo!
¡por vida mía! kakor gotovo živim!
optimista de por vida nepoboljšljiv optimist