Franja

Zadetki iskanja

  • znanj|e srednji spol (-a …) das Wissen, Kenntnisse množina (faktografsko Faktenwissen, osnovno Grundwissen, Grundkenntnisse, poprejšnje Vorkenntnisse, Vorwissen, specialno Spezialwissen, strokovno Fachkenntnisse, šolsko Schulwissen, Schulkenntnisse, kuhanja Kochkenntnisse, le napol Halbwissen, strojepisja Schreibmaschinenkenntnisse, tujih jezikov Fremdsprachenkenntnisse), das Können; der Kenntnisstand
    trdno znanje gefestigtes Wissen
    preverjanje znanja die Leistungsmessung
    test znanja der Leistungstest
    vprašanje znanja die Wissensfrage
    željan znanja wissensdurstig
    širokih znanj kenntnisreich
    reven po znanju kenntnisarm
    želja po znanju der Wissensdurst
    dati komu kaj na znanje (jemandem etwas) zu wissen geben, zu verstehen geben
  • znánje knowledge; knowing; learning; (učenost) erudition; (pridobljeno, naučeno) proficiency; attainments pl, accomplishments pl; (kako se kaj naredi) expertise, know-how; (površno) dilettantism, smattering, sciolism

    znánje vsega omniscience
    brez mojega znánja (vednosti) without my knowledge, without my knowing it, (pogovorno) unbeknown to me
    dati na znánje to make known (komu to someone), to apprise (someone), to inform (someone)
    imeti nekoliko znánja latinščine to have a smattering of Latin
  • znánje savoir moški spol , connaissance ženski spol ; (poznanstvo) connaissance ženski spol , relation ženski spol

    brez mojega znanja à mon insu
    znanje jezikov onnaissance des langues
    obsežnega znanja qui posséde de vastes (ali grandes) connaissances (en), qui a des connaissances étendues (en), instruit, savant, familiarno calé
    tehnično (temeljito) znanje connaissances techniques (solides)
    ljubezensko znanje liaison ženski spol (amoureuse), familiarno amourette ženski spol
    dati komu kaj na znanje porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un, informer quelqu'un de quelque chose, mettre quelqu'un au courant de quelque chose
    vzeti kaj na znanje prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose
  • znánje (-a) n

    1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
    sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
    vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
    meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
    razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
    znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

    2. star. (veščina, spretnost) abilità:
    telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
    sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
    pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
    šol. formalistično znanje nozionismo
    uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
    PREGOVORI:
    v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere
  • znánje conocimiento(s) m (pl) ; instrucción f ; saber m ; erudición f ; (poznanstvo) relación f

    znanje jezikov conocimientos lingüísticos, conocimiento m de idiomas (extranjeros)
    strokovno znanje conocimientos especiales (ali técnicos) (de una materia)
    obsežnega znanja muy instruido; sabio, docto, erudito
    splošno znanje conocimientos generales
    temeljito znanje sólidos conocimientos
    na znanje para información, a título informativo
    brez mojega znanja sin conocimiento mío, sin saberlo yo
    dati komu kaj na znanje dar conocimiento de a/c a alg, poner a/c en conocimiento de alg; enterar (ali informar) a alg de a/c; poner a alg al corriente de a/c; hacer saber (ali uradno: notificar) a alg a/c
    vzeti na znanje tomar (buena) nota (kaj de a/c)
    znanje je moč saber es poder
  • znáten (-tna -o) adj.

    1. notevole, considerevole, cospicuo:
    znaten del denarja una parte considerevole dei soldi
    dati znatna sredstva za razvoj zaostalih področij destinare notevoli mezzi allo sviluppo delle zone arretrate

    2. redko (zajeten) grosso, grasso:
    plašč jo dela znatnejšo, kot je v resnici il cappotto la fa più grassa di quanto non sia in realtà
  • zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

    zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
    zób mlečnik milk tooth
    zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
    zób sekalec incisor
    zób strupnik poison fang
    zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
    zób kolesa cog, tooth
    modrostni zób wisdom tooth
    gnil zób rotten (ali decayed) tooth
    majav zób loose tooth
    mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
    drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
    spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
    sprednji zóbje front teeth
    umeten zób false tooth, artificial tooth
    zdrav zób sound tooth
    vrsta umetnih zob denture
    brez zób toothless
    škrbina zóba stump of a tooth
    zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
    zób časa (figurativno) the ravages of time
    do zob oborožen armed to the teeth
    dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
    izdrtje zoba extraction
    jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
    boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
    dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
    dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
    dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
    zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
    (o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
    ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
    izdreti zób to pull a tooth
    dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
    plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
    pokazati zóbe to show one's teeth
    človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
    tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
    priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
    stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
    škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
    trebiti si zóbe to pick one's teeth
    upirati se zóbu časa to stand the test of time
    vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
    vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth
  • zób (-á) m

    1. anat. dente:
    zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
    otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
    zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
    izdreti, izpuliti zob cavare un dente
    stisniti zobe stringere i denti
    žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
    škrtati z zobmi digrignare i denti
    beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
    močni, veliki zobje denti forti, grandi
    od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
    vrat zoba colletto del dente
    anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
    modrostni zob dente del giudizio
    stalni zob dente permanente, definitivo
    umetni zob dente artificiale
    zool. strupni zob dente velenifero
    pren. zob časa le ingiurie del tempo

    2. ekst. dente:
    zobje glavnika i denti del pettine
    zobje grabelj i denti del rastrello
    zobje žage i denti della sega
    zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
    pren. pokazati zobe mostrare i denti
    polomiti si zobe rompersi i denti
    stisniti zobe stringere i denti
    oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
    dati ga na zob bere
    cediti besede skozi zobe parlare lentamente
    pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
    metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    pog. jezik za zobe! zitto!
    dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
    bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

    3. alp. dente
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
  • zraven dabei; daneben
    čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
    drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
    dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
    vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
    imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben
  • zvabíti attirer, engager, tenter, séduire, induire

    dati se, pustiti se zvabiti se laisser séduire (ali prendre)
  • zvabíti seducir; inducir (k, v a)

    dati se, pustiti se zvabiti dejarse seducir
  • zvaríti tehnika to weld

    zvaríti se, dati se zvaríti to weld
  • zvŕhan (-a -o) m raso, colmo, pieno zeppo, strapieno:
    dati česa zvrhano mero dare di qcs. una misura abbondante
    zvrhan kozarec bicchiere pieno colmo
    prinesti zvrhan koš novic portare un sacco di notizie
    imeti zvrhano mero križev in težav avere tantissime difficoltà
    imeti zvrhano mero talenta essere molto dotato
  • žafrán botanika saffron; autumnal crocus

    rumen kot žafrán saffron-coloured, saffron
    žafránova barva saffron
    pobarvati z žafránovo barvo, dati okus po žafránu to colour, to flavour with saffron
    žafránast saffron
  • žákelj sack

    poln žákelj sackful
    žákelj novic a bagful (ali a sackful) of news
    žákelj nesreče (figurativno) sad sack
    kupiti mačka v žáklju (figurativno) to buy a pig in a poke
    vtakniti v žákelj to sack, to bag
    dati koga v žákelj (figurativno, ugnati koga) to drive someone into a corner, to corner someone, to bully someone
  • žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
    kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
    oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
    pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
    dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
    oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
    pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
    kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
    metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
    PREGOVORI:
    prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • žégen (-gna) m

    1. pog. (blagoslov) benedizione; ekst. benestare:
    dati žegen, dobiti žegen benedire, dare il benestare, avere il benestare
    poročiti se brez žegna sposarsi con rito civile

    2. rel.
    (velikonočni) žegen cibi pasquali benedetti

    3. pog. pren.
    blažev žegen palliativo

    4.
    kolomonov žegen libro di formule magiche
  • žéhta (-e) f pog. bucato:
    imeti žehto določen dan v tednu fare il bucato un giorno fisso della settimana
    obesiti žehto appendere il bucato ad asciugare
    pren. dati koga v žehto rivedere le bucce a qcn.
    pren. velika žehta pulizie generali
  • želez|o [é] srednji spol (-a …) kemija das Eisen; tehnika -eisen, der -stahl (cerijevo Zereisen, kotno Winkeleisen, kovano, kovno Schmiedeeisen, krivilno Dreheisen, lito [Gußeisen] Gusseisen, manganovo Manganeisen, meteorno/meteorsko Meteoreisen, nikljevo Nickelstahl, Nickeleisen, okroglo Rundeisen, profilno Formstahl, Profileisen, surovo Roheisen, tračno, trakasto Flacheisen, Bandeisen, trirobo Dreikantstahl, valjano Walzeisen, armaturno, betonsko Armierungseisen, Bewehrungseisen, gladko betonsko Rundstahl, gradbeno Baustahl, gugalno Granierstahl, gradbeništvo, arhitektura za zavetrovanje Windeisen)
    gobasto železo der Eisenschwamm
    staro železo altes Eisen (tudi figurativno), das Alteisen, der Schrott
    dati v staro železo ladjo, naprave: verschrotten
    ki predeluje železo [eisenverarbeitend] Eisen verarbeitend
    ki vsebuje železo ruda, kamen: eisenschüssig, eisenführend, kemija voda, spojina: eisenhaltig
    kisla voda, ki vsebuje železo der Eisensäuerling
    trd kot železo eisenhart
    stiskalnica za staro železo die Schrottpresse
    sveder za železo der Eisenbohrer
    žaga za železo die Eisensäge
    …železa Eisen-
    (pomanjkanje der Eisenmangel, presnavljanje der Eisenstoffwechsel, pridobivanje die Eisengewinnung, rudnik das Eisenbergwerk, vsebnost der Eisengehalt)
    iz železa aus Eisen, Eisen-
    izdelek iz železa die Eisenarbeit, die Eisenware
    (iz litega [Eisengußware] Eisengussware)
    iz kovanega železa schmiedeeisern, izdelek: das Eisenwerk
    iz litega železa [Guß] Guss-
    (cev das [Gußrohr] Gussrohr, žleb die [Gußrinne] Gussrinne)
    obit z železom eisenbeschlagen
    trgovec s starim železom der Alteisenhändler, Schrotthändler
    figurativno kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist
    imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
  • želézo iron

    kovano želézo wrought iron
    lito želézo cast iron
    mehko želézo soft iron
    staro želézo scrap iron
    surovo želézo pig iron, crude cast iron
    valjano želézo rolled iron
    zarjavelo želézo rusty iron
    ležišče želéza iron deposits pl
    rudnik želéza iron mine
    profilno želézo section iron
    dati med staro želézo (figurativno) to consign to the scrap heap
    okovati z želézom to iron
    imeti dvoje želéz v ognju (figurativno) to have two strings to one's bow
    imeti več želéz v ognju to have several strings to one's bow, to have several irons in the fire
    ima preveč želéz v ognju (figurativno) he has too many irons in the fire
    kuj želézo, dokler je vroče! strike while the iron is hot!, make hay while the sun shines!
    kujmo želézo dokler je vroče! let us strike while the iron is hot!, let us make hay while the sun shines!
    vreči med staro želézo to throw away as useless, to scrap