Franja

znanj|e srednji spol (-a …) das Wissen, Kenntnisse množina (faktografsko Faktenwissen, osnovno Grundwissen, Grundkenntnisse, poprejšnje Vorkenntnisse, Vorwissen, specialno Spezialwissen, strokovno Fachkenntnisse, šolsko Schulwissen, Schulkenntnisse, kuhanja Kochkenntnisse, le napol Halbwissen, strojepisja Schreibmaschinenkenntnisse, tujih jezikov Fremdsprachenkenntnisse), das Können; der Kenntnisstand
trdno znanje gefestigtes Wissen
preverjanje znanja die Leistungsmessung
test znanja der Leistungstest
vprašanje znanja die Wissensfrage
željan znanja wissensdurstig
širokih znanj kenntnisreich
reven po znanju kenntnisarm
želja po znanju der Wissensdurst
dati komu kaj na znanje (jemandem etwas) zu wissen geben, zu verstehen geben

znánje knowledge; knowing; learning; (učenost) erudition; (pridobljeno, naučeno) proficiency; attainments pl, accomplishments pl; (kako se kaj naredi) expertise, know-how; (površno) dilettantism, smattering, sciolism

znánje vsega omniscience
brez mojega znánja (vednosti) without my knowledge, without my knowing it, (pogovorno) unbeknown to me
dati na znánje to make known (komu to someone), to apprise (someone), to inform (someone)
imeti nekoliko znánja latinščine to have a smattering of Latin

znánje savoir moški spol , connaissance ženski spol ; (poznanstvo) connaissance ženski spol , relation ženski spol

brez mojega znanja à mon insu
znanje jezikov onnaissance des langues
obsežnega znanja qui posséde de vastes (ali grandes) connaissances (en), qui a des connaissances étendues (en), instruit, savant, familiarno calé
tehnično (temeljito) znanje connaissances techniques (solides)
ljubezensko znanje liaison ženski spol (amoureuse), familiarno amourette ženski spol
dati komu kaj na znanje porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un, informer quelqu'un de quelque chose, mettre quelqu'un au courant de quelque chose
vzeti kaj na znanje prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose

znánje (-a) n

1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

2. star. (veščina, spretnost) abilità:
telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
šol. formalistično znanje nozionismo
uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
PREGOVORI:
v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere

znánje conocimiento(s) m (pl) ; instrucción f ; saber m ; erudición f ; (poznanstvo) relación f

znanje jezikov conocimientos lingüísticos, conocimiento m de idiomas (extranjeros)
strokovno znanje conocimientos especiales (ali técnicos) (de una materia)
obsežnega znanja muy instruido; sabio, docto, erudito
splošno znanje conocimientos generales
temeljito znanje sólidos conocimientos
na znanje para información, a título informativo
brez mojega znanja sin conocimiento mío, sin saberlo yo
dati komu kaj na znanje dar conocimiento de a/c a alg, poner a/c en conocimiento de alg; enterar (ali informar) a alg de a/c; poner a alg al corriente de a/c; hacer saber (ali uradno: notificar) a alg a/c
vzeti na znanje tomar (buena) nota (kaj de a/c)
znanje je moč saber es poder

znáten (-tna -o) adj.

1. notevole, considerevole, cospicuo:
znaten del denarja una parte considerevole dei soldi
dati znatna sredstva za razvoj zaostalih področij destinare notevoli mezzi allo sviluppo delle zone arretrate

2. redko (zajeten) grosso, grasso:
plašč jo dela znatnejšo, kot je v resnici il cappotto la fa più grassa di quanto non sia in realtà

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zraven dabei; daneben
čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben

zvabíti attirer, engager, tenter, séduire, induire

dati se, pustiti se zvabiti se laisser séduire (ali prendre)

zvabíti seducir; inducir (k, v a)

dati se, pustiti se zvabiti dejarse seducir

zvaríti tehnika to weld

zvaríti se, dati se zvaríti to weld

zvŕhan (-a -o) m raso, colmo, pieno zeppo, strapieno:
dati česa zvrhano mero dare di qcs. una misura abbondante
zvrhan kozarec bicchiere pieno colmo
prinesti zvrhan koš novic portare un sacco di notizie
imeti zvrhano mero križev in težav avere tantissime difficoltà
imeti zvrhano mero talenta essere molto dotato

žafrán botanika saffron; autumnal crocus

rumen kot žafrán saffron-coloured, saffron
žafránova barva saffron
pobarvati z žafránovo barvo, dati okus po žafránu to colour, to flavour with saffron
žafránast saffron

žákelj sack

poln žákelj sackful
žákelj novic a bagful (ali a sackful) of news
žákelj nesreče (figurativno) sad sack
kupiti mačka v žáklju (figurativno) to buy a pig in a poke
vtakniti v žákelj to sack, to bag
dati koga v žákelj (figurativno, ugnati koga) to drive someone into a corner, to corner someone, to bully someone

žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
PREGOVORI:
prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

žégen (-gna) m

1. pog. (blagoslov) benedizione; ekst. benestare:
dati žegen, dobiti žegen benedire, dare il benestare, avere il benestare
poročiti se brez žegna sposarsi con rito civile

2. rel.
(velikonočni) žegen cibi pasquali benedetti

3. pog. pren.
blažev žegen palliativo

4.
kolomonov žegen libro di formule magiche

žéhta (-e) f pog. bucato:
imeti žehto določen dan v tednu fare il bucato un giorno fisso della settimana
obesiti žehto appendere il bucato ad asciugare
pren. dati koga v žehto rivedere le bucce a qcn.
pren. velika žehta pulizie generali

želez|o [é] srednji spol (-a …) kemija das Eisen; tehnika -eisen, der -stahl (cerijevo Zereisen, kotno Winkeleisen, kovano, kovno Schmiedeeisen, krivilno Dreheisen, lito [Gußeisen] Gusseisen, manganovo Manganeisen, meteorno/meteorsko Meteoreisen, nikljevo Nickelstahl, Nickeleisen, okroglo Rundeisen, profilno Formstahl, Profileisen, surovo Roheisen, tračno, trakasto Flacheisen, Bandeisen, trirobo Dreikantstahl, valjano Walzeisen, armaturno, betonsko Armierungseisen, Bewehrungseisen, gladko betonsko Rundstahl, gradbeno Baustahl, gugalno Granierstahl, gradbeništvo, arhitektura za zavetrovanje Windeisen)
gobasto železo der Eisenschwamm
staro železo altes Eisen (tudi figurativno), das Alteisen, der Schrott
dati v staro železo ladjo, naprave: verschrotten
ki predeluje železo [eisenverarbeitend] Eisen verarbeitend
ki vsebuje železo ruda, kamen: eisenschüssig, eisenführend, kemija voda, spojina: eisenhaltig
kisla voda, ki vsebuje železo der Eisensäuerling
trd kot železo eisenhart
stiskalnica za staro železo die Schrottpresse
sveder za železo der Eisenbohrer
žaga za železo die Eisensäge
…železa Eisen-
(pomanjkanje der Eisenmangel, presnavljanje der Eisenstoffwechsel, pridobivanje die Eisengewinnung, rudnik das Eisenbergwerk, vsebnost der Eisengehalt)
iz železa aus Eisen, Eisen-
izdelek iz železa die Eisenarbeit, die Eisenware
(iz litega [Eisengußware] Eisengussware)
iz kovanega železa schmiedeeisern, izdelek: das Eisenwerk
iz litega železa [Guß] Guss-
(cev das [Gußrohr] Gussrohr, žleb die [Gußrinne] Gussrinne)
obit z železom eisenbeschlagen
trgovec s starim železom der Alteisenhändler, Schrotthändler
figurativno kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben

želézo iron

kovano želézo wrought iron
lito želézo cast iron
mehko želézo soft iron
staro želézo scrap iron
surovo želézo pig iron, crude cast iron
valjano želézo rolled iron
zarjavelo želézo rusty iron
ležišče želéza iron deposits pl
rudnik želéza iron mine
profilno želézo section iron
dati med staro želézo (figurativno) to consign to the scrap heap
okovati z želézom to iron
imeti dvoje želéz v ognju (figurativno) to have two strings to one's bow
imeti več želéz v ognju to have several strings to one's bow, to have several irons in the fire
ima preveč želéz v ognju (figurativno) he has too many irons in the fire
kuj želézo, dokler je vroče! strike while the iron is hot!, make hay while the sun shines!
kujmo želézo dokler je vroče! let us strike while the iron is hot!, let us make hay while the sun shines!
vreči med staro želézo to throw away as useless, to scrap