Franja

re-ceptō -āre -āvī -ātum (frequ. k recipere)

1. hitro vzeti (jemati) nazaj
a) trans. močno potegniti (potegovati, potezati) nazaj: hastam receptat V.
b) refl. se receptare hitro jo popihati, hitro jo potegniti (nazaj), hitro zbežati, hitro jo pobrisati, hitro se umakniti: recipere se in tectum Ter.; pesn. metaf. (o neživih subj.): Saturni sese quo stella receptet V. se obrne nazaj, qua multā litus se valle receptat Pers. koder se obala umika (nazaj) v številne zalivčke.

2. nazaj spreje(ma)ti, zopet (spet) spreje(ma)ti: quod missum est ex aetheris oris Lucr., corpus (sc. convalescens) paulatim redit in sensus animamque receptat Lucr., placido natura receptat cuncta sinu Lucan.

3. pogosto, večkrat, ponovno vzeti (jemati) spreje(ma)ti k sebi, da(ja)ti zavetje, (po)nuditi zavetje: filium ad se Ter., mercatores L., eodem subsidio obaerati adversum creditores receptabantur T.

rechristen [ri:krísən] prehodni glagol
zopet (ponovno) krstiti; prekrstiti; ponovno dati ime, imenovati; preimenovati

reciprocate [risíprəkeit]

1. prehodni glagol
izmenjati, dati in za to dobiti; vračati (čustva itd.), (po)vrniti (z enakim); nadomestiti, nadoknaditi komu kaj

2. neprehodni glagol
tehnično premikati se sem in tja, izmenično delovati; izmenjavati se; ustrezati si; biti hvaležen, oddolžiti se za izkazano dobroto, revanširati se (for za, with s čim)

to reciprocate a blow vrniti dobljeni udarec, revanširati se (with s čim)

recognize [rékəgnaiz]

1. prehodni glagol
spoznati, prepoznati, identificirati; ceniti (koga); priznati kaj (as kot, that da)
zavedati se, (jasno) spoznati, uvideti; biti hvaležen, nagraditi; dopuščati; vzeti (kaj) na znanje; pozdraviti, s pozdravom izraziti prepoznanje
ameriško dati besedo govorniku

2. neprehodni glagol
pred sodiščem se pismeno obvezati (in za)

to recognize an old acquaintance prepoznati (pozdraviti) starega znanca
to recognize a claim priznati zahtevo (pravico)
to recognize s.o. to be first priznati koga za prvega (among med)
to recognize defeat priznati (svoj) poraz
to recognize s.o. as the lawful heir priznati koga za zakonitega dediča
I did not recognize I was lost till... nisem se zavedel, da sem izgubljen, dokler ne...
I recognized that I was wrong priznal sem, da nimam prav
the Browns no longer recognize the Smiths Brownovi niso več prijatelji s Smithovimi

recommission [ri:kəmíšən] prehodni glagol
zopet naročiti, naložiti (komu kaj)
vojska zopet (koga) postaviti za častnika
navtika zopet dati (ladjo) v obratovanje

re-concinnō -āre (re in concinnāre) (zopet, znova) popraviti (popravljati), da(ja)ti popraviti: Pl. ap. Fest., atque hu[n]c ut addas auri pondo unciam iubeasque spinter novom reconcinnarier Pl., pallam illam quam dudum dederas, ad phrygionem ut deferas, ut reconcinnetur atque ut opera addantur quae volo Pl., sellam tribus locis aedifico, reliqua reconcinno Ci. ep.

re-conclūdō -ere (re in concludere) zakleniti, zapreti, pod ključ da(ja)ti: aliquem in monumento Tert.

re-condō -ere -didī -ditum (re in condere)

1. nazaj da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), spraviti (spravljati), skri(va)ti, (s)hraniti (shranjevati): Pl., Col. idr., gladium in vaginam recondere Ci. spraviti, vtakniti, potisniti, senatus consultum, tamquam in vaginā reconditum Ci. shranjen, medicamenta L., aliquem flammae vi e rogo eiectum Plin., reliquias Pl.; pesn.: oculos recondere O. zopet zamižati, zopet zatisniti oči, serpens alvo recondit volucres O. požre, pogoltne, poje = ore aquam recondere Pr., ensem in pulmone V., gladium recondit lateri O. zažene (zabode, zasadi, zarine) v … ; kot medic. (kirurški) t.t. zopet (znova, spet) spraviti (spravljati) nazaj na pravo mesto: fragmentum Cels.; refl. se recondere umakniti (umikati) se (kam v samoto): Q., Sen. ph.; metaf.: mens alia visa sic arripit, ut his statim utatur, alia recondit, e quibus memoria oritur Ci., verba, voltus recondere T. ohraniti v spominu (v srcu, v zavesti), odia T.

2. zakri(va)ti, skri(va)ti, prikri(va)ti, zatajiti (zatajevati), utajiti (utajevati): Fl. idr., quasque recondiderat opes (sc. humus) O., his inventis libellis ceteri remoti et diligentius sunt reconditi Ci., at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus V., Ascanium curva valle recondere V.; metaf.: eos fama recondit V. molči o njih, voluptates r. T. — Od tod adj. pt. pf. reconditus 3

1. skrit: quod celari opus erat, habebant reconditum Ci., reconditus silvā O. skrit v gozdu, venae auri argentique Ci., vinum H. najboljše.

2. (zelo) odročen, od rok se nahajajoč, oddaljen: locus, angulus provinciae Ci., saltus Cat.; subst. n.: in recondito Plin. globoko pod ključem, trdno v zaporu; neutr. pl.: occulta et recondita templi C. (oboje skupaj = gr. ἄδυτα) najsvetejše; pren. oddaljen = nenavaden, neobičajen, neraben, zastarel: verba Augustus ap. Suet.

3. metaf. globok, nizko ležeč, skrit, prikrit, tajen: aculei orationis reconditi Ci., reconditi sensus sermonis Ci., dolor Ci., ratio Ci. globokomiselna, globokoumna; subst. neutr. pl.: reconditiora desidero Ci., natura recondita Ci. zaprt (tih) značaj.

réconforter [-kɔ̃fɔrte] verbe transitif (o)krepiti, okrepčati, dati novih moči (quelqu'un komu); (po)tolažiti, zopet opogumiti, vliti novega poguma

se réconforter zopet priti k moči, opomoči si (par z)
se réconforter en prenant un bon repas okrepčati se z dobrim obedom

record² [rikɔ́:d]

1. prehodni glagol
(pismeno) (za)beležiti, zapisati, vpisati, vnesti, registrirati; protokolirati
pravno vnesti v zapisnik, dati na protokol; posneti na gramofonsko ploščo; govoriti v fonograf; obvestiti, informirati o čem; obdržati v spominu
arhaično (ustno) poročati

to record the proceedings of an assembly voditi zapisnik o skupščini
recorded broadcast prenos s traku ali z gramofonske plošče
the thermometer recorded 10° below zero termometer je zabeležil 10° pod ničlo
her voice has been recorded by the gramophone njen glas je bil posnet na gramofonsko ploščo

2. neprehodni glagol
registrirati; (o pticah) peti; dati se posneti (na gramofonsko ploščo)

recoup [rikú:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
ekonomija, pravno ustaviti, zadržati, odbiti, odtegniti (vsoto); nadomestiti, nadoknaditi škodo (komu), odškodovati, dati odškodnino; nadomestiti izgubo, kompenzirati, poplačati

to recoup oneself odškodovati se, opomoči si od izgube

recover¹ [rikʌ́və]

1. prehodni glagol
dobiti nazaj, zopet prejeti; ponovno osvojiti; ponovno najti; ponovno (koga) priklicati, privesti, spraviti k zavesti, k življenju; oživiti, ozdraviti; preboleti; osvoboditi, rešiti (from pred, od, iz)
nadomestiti, nadoknaditi (izgubo, čas), popraviti; rešiti kopno zemljo pred vodo, morjem; (redko) doseči, priti v (kraj); dobiti nadomestilo, odškodnino; zahtevati, terjati, pobrati, inkasirati (vplačilo, denar, dolgove); dati zopet v prvotni položaj (orožje, top itd.)

to recover one's breath zopet k sapi priti
to recover damages for sth. dobiti odškodnino za kaj
to recover a debt dobiti dolg povrnjen
chemicals are recovered from... kemikalije se dobivajo iz...
dead man cannot be recovered to life mrtvega ni mogoče oživiti
to be recovered from a cold ozdraveti od prehlada
to recover one's legs postaviti se spet na noge
he has recovered his father's death prebolel je očetovo smrt
he never recovered his losses nikoli ni prebolel svojih izgub
to recover oneself priti spet k sebi, umiriti se
to recover one's self-possession zopet se umiriti, se obvladati
we recovered the track spet smo našli sled
to recover land from the sea rešiti zemljo pred morjem

2. neprehodni glagol
opomoči si (from od)
okrevati, ozdraveti, priti zopet k sebi, zavesti se; ponovno oživeti; biti odškodovan
šport vrniti se na startni položaj

to recover from a blow opomoči si od udarca
to recover from a long illness okrevati od dolge bolezni
he recovered slowly počasi je okreval
to recover in one's (law) suit dobiti svojo pravdo (proces)

recuperate [rikjú:pəreit] prehodni glagol & neprehodni glagol
(pri)dobiti nazaj (moči, zdravje), dati zopet nazaj komu (moči); okrepiti
figurativno spraviti zopet na noge koga; opomoči si, okrevati, okrepiti se
figurativno opomoči si (od finančnega udarca)

recuse [rikjú:z] prehodni glagol
pravno odkloniti, zavrniti (osebo, njeno avtoriteto, sodnika, porotnika), dati ugovor, ugovarjati (sodnikovi pristranosti)

redeliver [ri:dilívə] prehodni glagol
zopet osvoboditi, oprostiti, odkupiti; nazaj dati, vrniti; zopet izročiti

red-hibeō -ēre -uī -itum (re in habēre)

1. (po)vrniti ((po)vračati): alicui viaticum Pl., sumptūs Cod. I. tožbene (sodne) stroške.

2. kot trgovski t.t. kupljeno stvar radi kake pomanjkljivosti ali najdene poškodbe
a) (o kupcu) vrniti (vračati), nazaj dati (dajati): Icti. idr., aedes Pl., nisi vitia dixeris, redhibeatur mancipium iure civili Ci. se sme suženj dati nazaj, se sme suženj vrniti, eunuchum quasi morbosum Gell.
b) (o prodajalcu) nazaj vzeti: ancillam Pl.

redire* [rədir] verbe transitif še enkrat reči, povedati; ponoviti; naprej povedati (komu); izblebetati; figuré dati izraz, izraziti

redire toujours la même histoire vedno znova pripovedovati isto zgodbo
ne pas se le faire redire ubogati na prvo besedo
reditesle après moi! ponovite za menoj!
n'allez pas le lui redire ne povejte tega (naprej) njemu; verbe intransitif kritizirati (à quelque chose kaj)
avoir, trouver à redire imeti, najti vedno očitke, kritiko, grajati (à quelque chose kaj)

red-oleō -ēre -uī (red in olēre) širiti vonj (duh), da(ja)ti od sebe kak vonj (duh), (za)dišati, vonjati, smrdeti, zaudarjati: redolentia māla O., murrae redolent O., thymus redolet Q., anima redolens Sen. rh. smrdljiva sapa; na vprašanje po čem?

1. z abl.: thymo V.

2. z notranjim obj.: vinum Ci., thymum Q.; metaf.: Val. Max., Plin. idr., ut multa eius sermonis indicia redolerent Ci., ex illius orationibus Athenae redolere videntur Ci. da dišijo po Atenah, orationes antiquitatem redolentes Ci. — Od tod adj. pt. pr. v komp. redolentior -ius, gen. -ōris bolj vonjajoč, bolj dišeč: Aug.

Opomba: „redoleo, redolui et redolevi“ Prisc.

redonner [rədɔne] verbe transitif zopet, vnovič dati, vedno dajati, nazaj dati, vrniti (udarce); naprej dati, predati; izročiti; prinesti na dan; théâtre zopet igrati; (lov) zopet splašiti; verbe intransitif pasti nazaj (dans v); spet se začeti; znova napasti

se redonner znova se posvetiti (à quelque chose čemu); medsebojno si nazaj dajati
redonner du courage à quelqu'un komu zopet poguma vliti
il redonne dans ses erreurs passées spet zapada v svoje pretekle zmote

re-dōnō -āre -āvī (re in dōnāre; beseda je H. novotvorba) zopet (znova, spet) dati, podariti, pokloniti, vrniti: quis te redonavit Quiritem dis patriis Italoque caelo … ? H., gravīs iras et invisum nepotem, Troica quem peperit sacerdos, Marti redonabo H. Marsu na ljubo hočem pozabiti (prim. con-dōnō), et ipse Pudentillae multos annos largitus est, redonabo igitur vicissim decem annos Ap.