Franja

sol¹ [sou] ženski spol (-i …)

1. kuhinjska: das Salz, Kochsalz, Tafelsalz; (česnova Knoblauchsalz, dietna Diätsalz, kamena Steinsalz, morska Salinensalz, Meersalz, Seesalz)

2.
živinska sol Viehsalz
dodajati sol Salz zufüttern
dodajanje soli die Salzfütterung
|
ki vsebuje (jedilno) sol kochsalzhaltig
ki vsebuje veliko soli kochsalzreich
brez soli salzfrei, kochsalzfrei, ohne Salz, figurativno salzlos abgeschmackt
pomanjkanje soli der Salzmangel
pridobivanje soli die Salzgewinnung, kamene: der Salzbergbau
raztopina kuhinjske soli die Kochsalzlösung
delež soli v der Salzgehalt (von)
ležišče soli die Salzlagerstätte
vdor soli der Salzeinbruch
z malo soli salzarm
zrno soli das Salzkorn, ein Krümchen Salz
trgovina s soljo der Salzhandel
figurativno ne zaslužiti niti za sol nicht das Salz zur Suppe verdienen

sól (-í) f

1. sale:
kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
pridobivati sol ricavare il sale
posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
rudnik soli miniera di sale
ščepec soli pizzico di sale
kamena sol sale minerale, salgemma
morska sol sale marino
živinska sol sale pastorizio
sol za posipanje cest sale anticongelante

2. kem. sale:
baze, kisline in soli basi, acidi e sali
kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
rudninske soli sali minerali
soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
kem. sol sečne kisline urato
sol smolne kisline resinato
sol šiškove kisline gallato
dišeče soli sali da bagno
min. grenka sol epsomite
gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
govorjenje brez soli un discorso insipido
ne imeti niti za sol essere povero in canna
ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'

sòl sel moški spol , esprit moški spol

brez soli sans sel, sans saveur, insipide, fade, figurativno sans intérêt, sans objet
dišeča sol sel volatil, sels anglais, sels
debela sol gros sel
drobna sol sel fin
grenka sol sel amer, sel d'epsom, sulfate de magnésium
jelenova sol carbonate d'ammonium, sel volatil d'Angleterre
kalijeva sol sel potassique (ali de potassium)
kamena sol sel gemme
kuhinjska sol sel de cuisine, gros sel
lužna sol sel alcalin, potasse ženski spol
morska sol sel marin
ščavna sol sel d'oseille, oxalate moški spol monopotassique
živinska sol sel gris (ali non raffiné)
davek na sol impôt moški spol sur le sel, gabelle ženski spol
rudnik soli mine ženski spol de sel (gemme)
žila soli (v rudniku) veine ženski spol (ali filon moški spol) de sel
variti, pridelovati sol sauner

sóld

brez sólda v žepu penniless, pogovorno broke

solz|a ženski spol (-e …) die Träne, debela: Kullerträne
solze radosti/veselja Freudentränen množina
krokodilove solze figurativno Krokodilstränen
brez solza tränenlos
moker od solza [tränennaß] tränennass
potoki solza der Tränenstrom, Tränenbäche množina
sled solza die Tränenspur
Zid solza religija die Klagemauer
do solz(a) se nasmejati Tränen lachen
v solzah unter Tränen
topiti se v solzah in Tränen schwimmen/zerfließen
prelivati solze za (jemandem/einer Sache) (Tränen) nachweinen
požirati solze seine Tränen hinunterschlucken
skozi solze durch einen Tränenschleier
točiti solze Tränen weinen/vergießen
zadrževati solze mit den Tränen kämpfen, die Tränen zurückhalten

sólza lágrima f

solze veselja lágrimas f pl de alegría
krokodilove solze lágrimas de cocodrilo
brez solz sin lágrimas, (o očesu) enjuto
s solzami v očeh con lágrimas en los ojos, con los ojos arrasados en lágrimas
do solz ganiti koga arrancar lágrimas a alg
otreti komu solze secar (ali enjugar) las lágrimas a alg
solze prelivati derramar (ali verter) lágrimas
smejati se v solzah llorar de risa
stopiti se v solzah deshacerse en lágrimas, estar hecho un mar de lágrimas
točiti grenke solze llorar a lágrimas vivas, fam llorar a moco tendido
točiti solze za kom llorar la muerte de alg, sentir (ali lamentar) la desaparición de alg
v solze planiti romper a llorar

sonc|e [ó] srednji spol (-a …) die Sonne (tudi astronomija) (jesensko Herbstsonne, jutranje Morgensonne, polnočno Mitternachtssonne, zimsko Wintersonne, zahajajoče Abendsonne)
tehnika umetno sonce künstliche Sonne
tehnika višinsko sonce Höhensonne
morsko sonc živalstvo, zoologija der Sonnenstern (bodičasto Stachelsonnenstern)
… sonca Sonnen-
(položaj der Sonnenstand, boginja die Sonnengöttin, bog der Sonnengott, častilec der Sonnenanbeter, čaščenje/kult die Sonnenanbetung, der Sonnenkult)
ki ljubi sonce rastlinstvo, botanika sonneliebend
jasen kot sonce sonnenklar
najbližji soncu ( der ) sonnennächste
sonce je visoko/nizko die Sonne steht hoch/niederig
sonce žari die Sonne lacht
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
brez sonca sonnenlos
na soncu astronomija auf der Sonne, ležati ipd.: in der Sonne
greti se na soncu sich in der Sonne aalen
na soncu dozorel sonnengereift
pražiti se na soncu sich in der Sonne rösten
od sonca von der Sonne
od sonca osvetljena stran die Tagseite
obsijan od sonca besonnt
ogorel od sonca sonnengebräunt
ožig od sonca der Sonnenbrand
pod soncem unter der Sonne
prostor pod soncem der Platz an der Sonne
proti soncu gegen die Sonne
ki se koplje v soncu durchsonnt
z malo sonca sonnenarm
kjer sonce gotovo sije sonnensicher

sónce sun; sunshine

na sóncu in the sun
brez sónca sunless
pod sóncem under the sun, in the world
ožgan od sónca sunburnt, suntanned
posušen na sóncu sun-dried
polnočno sónce (na severu) the midnight sun
višinsko sónce alpine sun, (umetno) sunlamp; sun rays pl
čaščenje sónca sun worship
mit sónca solar myth
vzhod sónca sunrise, sunup
zahod sónca sunset, sundown
kult sónca sun cult
na sóncu posušeno meso sun-dried meat
zaslepljen od sónca sun-blind
sónce sije the sun shines (ali is shining)
sónce vzhaja (zahaja) na vzhodu (na zahodu) the sun rises (sets) in the east (in the west)
sónce žge it is boiling (ali scorching) hot
greti se na sóncu, sprehajati se po sóncu to take the sun
sedeti na sóncu to sit in the sun
ležati na sóncu (sončiti se) to sunbathe, to bask in the sun
sónce je vzšlo (zašlo) the sun is up (is down)
imeti svoj prostor na sóncu to have one's place in the sun
meriti višino sónca nad obzorjem pomorstvo to shoot the sun, to take a sun sight
pod sóncem ni nič novega there is nothing new under the sun
vsta(ja)ti s sóncem (= zgodaj) to rise with the sun
za dežjem pride sónce sunshine follows rain, after the storm comes the calm

sorodnik [ó] moški spol (-a …) der Verwandte (ein -r) (krvni Blutsverwandter, po stranski liniji Seitenverwandter)
brez sorodnikov [alleinstehend] allein stehend
obisk sorodnikov der Verwandtenbesuch

sósed neighbour

brez sósedov neighbourless
najbližji sósed one's nearest neighbour, next-door neighbour
sósedje pl neighbourhood
prvi (drugi) sósed the nextdoor (the next-door but one) neighbour
moj sósed pri mizi the man sitting next to me at table
moj desni (levi) sósed my right-hand (left-hand) neighbour
delati, napraviti kot dober sósed to act in a (good-) neighbourly way

sòvédnost conocimiento m ; (zločinska) complicidad f

brez moje sovednosti sin mi conocimiento, sin saberlo yo
s sovednostjo (od) a sabiendas (de)

spaka samostalnik
1. izraža negativen odnos (grdo, iznakaženo bitje) ▸ torzszülött, szörny, teremtményDekle pa ga je očitno smatralo za spako, nevredno kakršne koli pozornosti. ▸ A lány nyilvánvalóan figyelemre érdemtelen torzszülöttnek tekintette.
Sin, ki se je rodil iz te zveze, je bil spaka s človeškim telesom in bikovo glavo. ▸ A nász eredményeként született fiú embertestű, bikafejű teremtmény volt.

2. izraža negativen odnos (iznakažena, grda podoba ali izdelek) ▸ förmedvényNikakor pa ne dovolim, da verz prireja vsak po svoje, da bo nazadnje nastala nekakšna besedna spaka brez repa in glave. ▸ Semmiképpen sem engedem meg, hogy a verssorba mindenki belenyúljon, és a végén valamilyen se füle, se farka szóförmedvény keletkezzen.

3. (spačen izraz) ▸ fintor, grimasz
Raztegne ustnice v nekaj, kar naj bi bilo nasmeh, a je samo prazna spaka. ▸ Ajkát valami olyasmire húzza, aminek mosolynak kellene lennie, de csak üres fintor.

spanj|e¹ srednji spol (-a …) das Schlafen, der Schlaf (nočno Nachtschlaf, globoko Tiefschlaf), der Schlafzustand
zdravilno spanje medicina die Schlaftherapie, der Heilschlaf
figurativno spanje pravičnega der Schlaf des Gerechten
center za regulacijo spanja das Schlafzentrum
… spanja Schlaf-
(faza das Schlafstadium, globina die Schlaftiefe, motnja die Schlafstörung, pomanjkanje der Schlafmangel, utrgovanje der Schlafentzug)
potrebovati veliko spanja viel Schlaf brauchen, schlafbedürftig sein
brez spanja schlaflos
iztrgati/ planiti iz spanja aus dem Schlaf schrecken
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
planiti iz spanja aufschrecken
pijan od spanja vom Schlaf benommen, schlaftrunken
potreba po spanju das Schlafbedürfnis
pred spanjem vor dem Schlafengehen
branje pred spanjem die Bettlektüre
napitek pred spanjem der Schlaftrunk, Schlummertrunk
molitev pred spanjem das Nachtgebet
v spanju im Schlaf(e)
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
položaj v spanju/med spanjem die Schlafstellung
učenje v spanju die Schlaflernmethode
v najglobljem spanju im besten Schlaf

spánje sleep; (mirno) slumber

v spánju in one's sleep
kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
moteno, prekinjeno spánje broken sleep
rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
globoko spánje deep sleep
prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
peturno spánje five hours' sleep
večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
zimsko spánje winter sleep, hibernation
pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
noč brez spánja sleepless night
spánje pravičnega the sleep of the just
govoriti v spánju to talk in one's sleep
hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
imeti rahlo spánje to be a light sleeper
imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
hliniti spánje to pretend to be asleep
pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep

spánje sommeil moški spol

rahlo (trdno) spanje sommeil léger (profond)
nemirno spanje sommeil agité (ali troublé)
večno spanje (figurativno) le sommeil éternel, la mort
zimsko spanje (zoologija) sommeil hivernal (ali hibernal, hiémal), hibernation ženski spol
spanje po kosilu sieste ženski spol
brez spanja privé de (ali sans) sommeil
prebiti noč brez spanja passer une nuit blanche
planiti iz spanja s'éveiller en sursaut
spati spanje pravičnega (biblija) dormir du sommeil du juste

spánje (-a) n

1. dormita; sonno; ekst. letargo:
pogrezniti se, potoniti v spanje sprofondare nel sonno, addormentarsi
govoriti, jokati v spanju parlare, piangere nel sonno
pren. spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
noči brez spanja notti insonni
med. letargično spanje sonno letargico

2. zool. letargo

spánje sueño m

rahlo (trdno) spanje sueño ligero (profundo ali pesado ali de plomo)
biti, ležati v globokem spanju estar profundamente dormido, fam estar en siete sueños
večno spanje sueño eterno
v spanju en sueño
noč brez spanja una noche sin sueño
zimsko spanje letargo m invernal, hibernación f
biti na pol v spanju estar medio dormido
prijetno, dobro spanje! ¡que usted descanse!
hoditi v spanju caminar en sueño
planiti iz spanja despertarse sobresaltado
spati spanje pravičnega dormir el sueño de los justos

spati (spim) zaspati schlafen; rahlo: schlummern (brez prekinitve durchschlafen, naprej weiterschlafen), v nekurjeni sobi: kalt schlafen, stoje: im Stehen schlafen, z odprtimi očmi: mit offenen Augen schlafen
dobro/slabo spati ein guter/schlechter Schläfer sein
dolgo spati ein Langschläfer sein
spati kot kamen/polh schlafen wie ein Stein/Klotz/Murmeltier/Toter
pustiti spati koga (jemanden) schlafen lassen
redno spati po kosilu Mittagsschlaf halten
živalstvo, zoologija spati zimsko spanje Winterschlaf halten
iti spat schlafengehen, sich schlafen legen, zu Bett gehen, sich zu Bett legen
iti s kurami spat mit den Hühnern zu Bett gehen
ko greš/grem spat beim Zubettgehen, beim Schlafengehen
preden greš/grem spat vor dem Schlafengehen
dati spat otroka: zu Bett bringen
figurativno spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
spati s kom schlafen mit
figurativno kakor si boš postlal, tako boš spal wie man sich bettet, so liegt man

spleten pridevnik
1. (o pletenih oblačilih) ▸ kötöttNana ga je odvila in našla prekrasno ročno spleteno jopo. ▸ A nagyi kibontotta, és egy gyönyörű, kézzel kötött szvettert talált benne.

2. (kot kita) ▸ fontBila je svetlolasa, lase je imela spletene v kito. ▸ Világos haja volt, amely copfba volt fonva.
Lukarji so čebulo, spleteno v vence prodajali tudi na mariborski tržnici. ▸ A hagymások a koszorúba font hagymát a maribori piacon is értékesítették.

3. (kot mreža) ▸ font, szőtt, kötött
Snemljiva košarica za kruh je ročno spletena iz naravne vrbe. ▸ A levehető kenyereskosarat kézzel kötötték természetes fűzfavesszőből.
Ni občutljiva na čebelje pike, zato je pri opravilu v panju oblečena le v belo haljo, brez klobuka in gosto spletenega pajčolana čez obraz. ▸ Nem érzékeny a méhcsípésre, ezért amikor a kaptárban dolgozik, csak egy fehér köntöst visel kalap nélkül, és egy vastagon szőtt fátylat az arcán.
Prelep šopek oranžnih tulipanov v stekleni vazi dopolnjuje gnezdo, spleteno iz vej in polepljeno z belim perjem. ▸ Az üvegvázában lévő narancssárga tulipánok gyönyörű csokrát ágakból és fehér tollakból font fészek egészíti ki.

4. (o prepletu različnih elementov) ▸ szőtt
Poezija Andraža Poliča temelji na izraziti zvočnosti, melodičnosti, gosto spleteni metaforiki in naelektreni čutnosti. ▸ Andraž Polič költészetére jellemző a sajátos hangzás, a dallamosság, a sűrűn szőtt metaforák és a feszült érzékiség.
Natančno ve, kaj hoče, njegovi filmi so gosto spleteni kot mreža, a igralcem pušča veliko svobodo. ▸ Pontosan tudja, mit akar, a filmjei koherensen összefonódnak, mint egy háló, de nagy szabadságot ad a színészeinek.
Pokazalo se je še, da je slovenska mreža organizacij v primerjavi z drugimi gosto spletena, kar pomeni, da zelo velik del organizacij sodeluje med seboj. ▸ Az is kiderült, hogy a szlovéniai szervezetek hálózata a többihez képest sűrűn szőtt, ami azt jelenti, hogy nagyon sok szervezet működik együtt egymással.

spòl (naravni) sexe moški spol ; gramatikalno genre moški spol

moški (ženski, srednji) spol (gramatikalno) le genre masculin (féminin, neutre)
moški (ženski) spol (naravni) le sexe masculin (féminin)
lepi spol le beau sexe
močni (šibki) spol le sexe fort (faible)
ljudje obeh spolov personnes des deux sexes, hommes et femmes
brez razlike spola in starosti sans distinction d'âge ni de sexe