Franja

Zadetki iskanja

  • skòt (mladič) young one; litter

    skòt dveh samčkov in treh samičk a litter of two hes and three shes
  • skóz skózi through, (ZDA tudi) thru

    skóz, skózi in skóz, skózi thoroughly, throughout, through and through, (ZDA tudi thoroly), out and out, completely
    skóz, skózi več tednov for several weeks
    skóz, skózi vse leto all the year round
    republikanec skóz, skózi in skóz, skózi ZDA a straight Republican
    on je športnik skóz, skózi in skóz, skózi he is a sportsman to his fingertips
    on je vojak skóz, skózi in skóz, skózi he is a soldier to the backbone
    govoriti skóz, skózi nos to speak through one's nose
    pogledati skóz, skózi prste (figurativno) to condone, to overlook, to turn a blind eye to
    vreči, zagnati skóz, skózi okno to throw out of the window
    biti skóz, skózi in skóz, skózi premočen to be wet through
  • skrátka in short; in sum; in a word

    skrátka, nič noče slišati o tem in a word, he won't hear of it
    no, skrátka... well, the long and the short of it is..., to cut (ali to make) a long story short
    skrátka (= konec koncev) when all is said and done
  • skrégati se to have a quarrel, to quarrel (s kom with someone); to wrangle (glede over)

    skregala sta se they quarrelled with each other
    prijatelja sta se skregala the two friends quarrelled
    skrégati se se s kruhom (figurativno) to quarrel with one's bread and butter, not to know which side one's bread is buttered
  • skriti skrívati to hide (pred from), to conceal (pred from); to put out of sight

    skriti, skrívati resnico pred ljudmi to conceal the truth from the people
    on je častihlepen in tega ne skriva he is ambitious and makes no secret of it
    skriti, skrívati se to hide oneself (pred from), (uiti, zbežati) to abscond
    skriti, skrívati se od sramu to hide one's head
    poštenim ljudem se ni treba skrivati honest people do not need to practise concealment
    kača se skriva v travi there is a snake (lurking) in the grass
  • skull [skʌl] samostalnik
    anatomija lobanja; (mrtvaška) glava
    figurativno glava (razum); (često)
    množina žlindra

    thick-skulled topoglav
    skull and cross-bones mrtvaška glava s prekrižanimi kostmi (za oznako strupa)
  • skúpnost community; collectivity; (kolektiv) collective

    Krajevna skúpnost Local Community
    Evropska Gospodarska Skupnost European Economic Community (EEC)
    Evropska skúpnost za atomsko energijo European Atomic Energy Community (EURATOM)
    z vstopom Španije v EGS with the entry of Spain into the EEC
    Raziskovalna skúpnost research council
    skúpnost delovnih ljudi in občanov council of working people and citizens
  • skúpščina assembly; meeting; parliament

    narodna skúpščina national assembly
    ustavodajna skúpščina constituent assembly
    Skupščina SR Slovenije the parliament of S.R.Slovenia
    skúpščina SAZU Assembly of the Slovene (ali Slovenian) Academy of Sciences and Arts
    Zvezna skúpščina Federal Assembly
    republiška skúpščina republican assembly
  • skúsiti to experience

    skusil sem marsikaj dobrega in slabega I've had (ali I had) many ups and downs
  • slàb (moralno) bad, evil

    precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
    slàbi časi hard times pl
    slàb človek a wicked man
    na slàbem glasu of bad repute
    slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
    slàba kakovost inferior quality
    slàba kupčija bad bargain
    slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
    slàba obleka poor dress
    slàba prodaja poor sale
    slàbo pivo weak beer
    slàb, kratek spomin short memory
    slàb pulz slow pulse
    slàb strelec a poor shot
    slàba tolažba poor comfort
    slàba točka (stran) weak point, foible
    slàba volja bad temper
    slàba vidljivost poor visibility
    slàb uspeh poor success
    slàbo znanje smattering, superficial knowledge
    slàbo zdravje poor health
    slàb zrak foul air
    slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
    biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
    biti na slàbem glasu to have a bad name
    on je na slabšem pri tem he has the worst of it
    v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
    ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
    on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
    držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
    to ni slàba misel that's not a bad idea
    ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
    v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
    živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
    naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe
  • slábšati to worsen; to make worse

    slábšati se to worsen; to become (ali to get) worse
    vse bolj se slábšati to grow worse and worse
  • slábše prislov worse

    slábše kot prej worse than before
    vedno slábše from bad to worse
    nič slábše none the worse
    na, v slábše for the worse
    toliko slábše zanj so much the worse for him
    lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
    slábše ne moreš napraviti you can't do worse
    obrniti se na slábše to take a turn for the worse
    stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
    sprememba na slábše a change for the worse
    spremeniti se na slábše to change for the worse
    izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
    toliko slábše! more's the pity!
  • slábši -a, -e worse

    vedno slábši, -a, -e, vse slábši, -a, -e worse and worse
    on je slábši, -a, -e kot njegov brat he is worse than his brother
    danes je njegovo stanje še slabše his condition is even worse today
    to bi bilo še slabše it would be worse still
    vreme ne bi moglo biti slabše the weather is at its worst
    slabše stvari nisi mogel napraviti you couldn't have done a worse thing
    položaj postaja vedno slábši, -a, -e matters are going from bad to worse (ali are becoming worse and worse)
  • slíčen alike, like; resembling; similar; analogous, parallel

    in slíčno, in slíčni and the like, and suchlike
    na slíčen način in like manner, similarly
    biti slíčen to be similar, to bear a resemblance to
    to je čisto njemu slíčno that's just like him
    slíčna sta si kot jajce jajcu they are as like as two peas
    slíčno se s slíčnim druži (figurativno) birds of a feather flock together
  • slip1 [slip] samostalnik
    zdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček
    množina, britanska angleščina kopalne hlačke
    množina, gledališče premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru
    lov konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus
    navtika poševna ravnina za splavitev ladij
    geologija zemeljski udor, usad

    a slip of a boy vitek, stasit deček
    a fine slip of a girl vitko, stasito, brhko dekle
    a slip of pen (tongue) spodrsljaj (lapsus) v pisanju (v govoru)
    a slip on a piece of orange peel spodrsljaj na koščku oranžne lupine
    to get the slip biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)
    he gave me the slip pobegnil (ušel, izmuznil se) mi je
    to make a slip napraviti spodrsljaj, napako
    there's many a slip'twixt the cup and the lip figurativno ne hvali dneva pred nočjo
  • slow [slóu]

    1. pridevnik (slowly prislov)
    počasen (of, in v, pri)
    len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
    sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

    a slow current počasen tok
    slow growth počasna rast
    slow poison počasi delujoč strup
    a slow worker počasen delavec
    slow and steady počasen in vztrajen
    slow and sure počasen in siguren
    he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
    he is slow to anger on se težko razjezi
    it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
    this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
    you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
    to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
    to be slow of wit biti počasne pameti
    he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
    he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
    to make slow progress počasi napredovati
    slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
    he is slow in the uptake on počasi dojema
    my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

    2. prislov
    počasi

    slow! vozite počasi!
    read slower! čitaj(te) počasneje!
    my watch goes slow moja ura zaostaja

    3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
    zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

    4. samostalnik
    (kriket) počasna žoga
  • small1 [smɔ:l] pridevnik
    majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
    narečno ozek
    figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen

    at a small rate poceni
    in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
    on the small side nezadostno velik, ne prevelik
    small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
    a small beginning majhen, skromen začetek
    small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
    and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
    small cattle drobnica
    small drinker slab pivec
    small farmer mali kmet, mali posestnik
    small gross 10 ducatov
    small hand navadne pisane črke
    small hours ure po polnoči, male ure
    small letters male črke
    small means nezadostna sredstva
    a small place majhen kraj
    a small poetično nepomemben pesnik
    small rain dežek, droben dež
    small talk kramljanje, klepet(anje)
    the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
    small wonder temu se je komaj čuditi
    it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
    that is only a small matter to je le malenkost
    I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
    to feel small sramovati se
    I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
    he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
    I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
    he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
    to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
    to make o.s. small napraviti se majhnega
    to live in a very small way zelo skromno živeti
    he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
    it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
    everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč
  • small3 [smɔ:l] samostalnik
    nekaj majhnega; majhen (tanek, ozek) del (česa); majhna oseba
    množina telesno perilo; drobnarije, drobno blago
    množina, Oxford, univerza prvi od treh izpitov za akademsko stopnjo B. A.

    in small v malem, v miniaturi
    in the small v majhnih količinah (enotah)
    by small and small polagoma, počasi
    the small of the back anatomija križ
    many smalls make a great mnogo malega naredi veliko
  • smile1 [smáil] samostalnik
    nasmeh, nasmešek, smehljaj; prijazen pogled
    (često množina) naklonjenost, milost

    smiles of fortune naklonjenost usode
    she is all smiles and graces ona kar sije (žari, se topi) od prijaznosti
    to force a smile prisiljeno se nasmehniti
  • smite*2 [smáit]

    1. prehodni glagol
    napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
    zastarelo zadati težak udarec (komu)
    zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
    figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)

    2. neprehodni glagol
    udarjati, deliti udarce (često smite out)
    boleti

    to smite s.o. dead ubiti koga
    to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
    to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
    her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
    his conscience smote him vest ga je zapekla
    he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
    God shall smite thee bog te kaznuj
    my heart smote me srce me je zabolelo
    an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
    the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
    a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
    he was smitten with a desire popadla ga je želja
    to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
    the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto