skòt (mladič) young one; litter
skòt dveh samčkov in treh samičk a litter of two hes and three shes
Zadetki iskanja
- skóz skózi through, (ZDA tudi) thru
skóz, skózi in skóz, skózi thoroughly, throughout, through and through, (ZDA tudi thoroly), out and out, completely
skóz, skózi več tednov for several weeks
skóz, skózi vse leto all the year round
republikanec skóz, skózi in skóz, skózi ZDA a straight Republican
on je športnik skóz, skózi in skóz, skózi he is a sportsman to his fingertips
on je vojak skóz, skózi in skóz, skózi he is a soldier to the backbone
govoriti skóz, skózi nos to speak through one's nose
pogledati skóz, skózi prste (figurativno) to condone, to overlook, to turn a blind eye to
vreči, zagnati skóz, skózi okno to throw out of the window
biti skóz, skózi in skóz, skózi premočen to be wet through - skrátka in short; in sum; in a word
skrátka, nič noče slišati o tem in a word, he won't hear of it
no, skrátka... well, the long and the short of it is..., to cut (ali to make) a long story short
skrátka (= konec koncev) when all is said and done - skrégati se to have a quarrel, to quarrel (s kom with someone); to wrangle (glede over)
skregala sta se they quarrelled with each other
prijatelja sta se skregala the two friends quarrelled
skrégati se se s kruhom (figurativno) to quarrel with one's bread and butter, not to know which side one's bread is buttered - skriti skrívati to hide (pred from), to conceal (pred from); to put out of sight
skriti, skrívati resnico pred ljudmi to conceal the truth from the people
on je častihlepen in tega ne skriva he is ambitious and makes no secret of it
skriti, skrívati se to hide oneself (pred from), (uiti, zbežati) to abscond
skriti, skrívati se od sramu to hide one's head
poštenim ljudem se ni treba skrivati honest people do not need to practise concealment
kača se skriva v travi there is a snake (lurking) in the grass - skull [skʌl] samostalnik
anatomija lobanja; (mrtvaška) glava
figurativno glava (razum); (često)
množina žlindra
thick-skulled topoglav
skull and cross-bones mrtvaška glava s prekrižanimi kostmi (za oznako strupa) - skúpnost community; collectivity; (kolektiv) collective
Krajevna skúpnost Local Community
Evropska Gospodarska Skupnost European Economic Community (EEC)
Evropska skúpnost za atomsko energijo European Atomic Energy Community (EURATOM)
z vstopom Španije v EGS with the entry of Spain into the EEC
Raziskovalna skúpnost research council
skúpnost delovnih ljudi in občanov council of working people and citizens - skúpščina assembly; meeting; parliament
narodna skúpščina national assembly
ustavodajna skúpščina constituent assembly
Skupščina SR Slovenije the parliament of S.R.Slovenia
skúpščina SAZU Assembly of the Slovene (ali Slovenian) Academy of Sciences and Arts
Zvezna skúpščina Federal Assembly
republiška skúpščina republican assembly - skúsiti to experience
skusil sem marsikaj dobrega in slabega I've had (ali I had) many ups and downs - slàb (moralno) bad, evil
precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe - slábšati to worsen; to make worse
slábšati se to worsen; to become (ali to get) worse
vse bolj se slábšati to grow worse and worse - slábše prislov worse
slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity! - slábši -a, -e worse
vedno slábši, -a, -e, vse slábši, -a, -e worse and worse
on je slábši, -a, -e kot njegov brat he is worse than his brother
danes je njegovo stanje še slabše his condition is even worse today
to bi bilo še slabše it would be worse still
vreme ne bi moglo biti slabše the weather is at its worst
slabše stvari nisi mogel napraviti you couldn't have done a worse thing
položaj postaja vedno slábši, -a, -e matters are going from bad to worse (ali are becoming worse and worse) - slíčen alike, like; resembling; similar; analogous, parallel
in slíčno, in slíčni and the like, and suchlike
na slíčen način in like manner, similarly
biti slíčen to be similar, to bear a resemblance to
to je čisto njemu slíčno that's just like him
slíčna sta si kot jajce jajcu they are as like as two peas
slíčno se s slíčnim druži (figurativno) birds of a feather flock together - slip1 [slip] samostalnik
zdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček
množina, britanska angleščina kopalne hlačke
množina, gledališče premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru
lov konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus
navtika poševna ravnina za splavitev ladij
geologija zemeljski udor, usad
a slip of a boy vitek, stasit deček
a fine slip of a girl vitko, stasito, brhko dekle
a slip of pen (tongue) spodrsljaj (lapsus) v pisanju (v govoru)
a slip on a piece of orange peel spodrsljaj na koščku oranžne lupine
to get the slip biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)
he gave me the slip pobegnil (ušel, izmuznil se) mi je
to make a slip napraviti spodrsljaj, napako
there's many a slip'twixt the cup and the lip figurativno ne hvali dneva pred nočjo - slow [slóu]
1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)
a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute
2. prislov
počasi
slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja
3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati
4. samostalnik
(kriket) počasna žoga - small1 [smɔ:l] pridevnik
majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
narečno ozek
figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen
at a small rate poceni
in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
on the small side nezadostno velik, ne prevelik
small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
a small beginning majhen, skromen začetek
small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
small cattle drobnica
small drinker slab pivec
small farmer mali kmet, mali posestnik
small gross 10 ducatov
small hand navadne pisane črke
small hours ure po polnoči, male ure
small letters male črke
small means nezadostna sredstva
a small place majhen kraj
a small poetično nepomemben pesnik
small rain dežek, droben dež
small talk kramljanje, klepet(anje)
the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
small wonder temu se je komaj čuditi
it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
that is only a small matter to je le malenkost
I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
to feel small sramovati se
I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
to make o.s. small napraviti se majhnega
to live in a very small way zelo skromno živeti
he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč - small3 [smɔ:l] samostalnik
nekaj majhnega; majhen (tanek, ozek) del (česa); majhna oseba
množina telesno perilo; drobnarije, drobno blago
množina, Oxford, univerza prvi od treh izpitov za akademsko stopnjo B. A.
in small v malem, v miniaturi
in the small v majhnih količinah (enotah)
by small and small polagoma, počasi
the small of the back anatomija križ
many smalls make a great mnogo malega naredi veliko - smile1 [smáil] samostalnik
nasmeh, nasmešek, smehljaj; prijazen pogled
(često množina) naklonjenost, milost
smiles of fortune naklonjenost usode
she is all smiles and graces ona kar sije (žari, se topi) od prijaznosti
to force a smile prisiljeno se nasmehniti - smite*2 [smáit]
1. prehodni glagol
napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
zastarelo zadati težak udarec (komu)
zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)
2. neprehodni glagol
udarjati, deliti udarce (često smite out)
boleti
to smite s.o. dead ubiti koga
to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
his conscience smote him vest ga je zapekla
he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
God shall smite thee bog te kaznuj
my heart smote me srce me je zabolelo
an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
he was smitten with a desire popadla ga je želja
to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto