Franja

Zadetki iskanja

  • naváden (-dna -o) adj.

    1. abituale, solito, consueto:
    to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

    2. ordinario, comune; semplice:
    naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
    bil je čisto navaden dan era una giornata comune
    tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta navadna pošiljka plico semplice
    ekon. navadne obresti interesse semplice
    mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
    navadni odvod derivata semplice
    fiz. navadni tlak pressione semplice
    navadna temperatura temperatura semplice
    žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
    rel. navadna nedelja tempo ordinario
    alp. navadna smer normale
    ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
    pren. knjiž. navaden človek ciompo
    navaden dan feria
    navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
    muz. navadni aulos monaulo
    film. navadni film film a passo normale
    navadni ljudje umili, gente comune
    voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
    ekst. navadni vojaki truppa
  • návček (-čka) m campana funebre:
    zvoniti z navčkom suonare a morto
    kmalu mu bo zapel navček è prossimo a morire
    pren. takim prizadevanjem že poje navček iniziative del genere sono condannate a fallire
  • navduševáti enthousiasmer, enflammer, exalter, emballer, passionner

    navduševati se za, nad se passionner, s'enthousiasmer pour, s'engouer de quelqu'un, être épris (ali entiché) de quelqu'un, avoir l'esprit (ali la tête) plein(e) de quelque chose
  • navít (-a -o) adj.

    1. avvolto, attorcigliato; caricato; carico:
    ura ni navita l'orologio non è caricato
    delati kot navit lavorare come un negro

    2. pren. (prebrisan) furbo, scaltro
  • navkljúb

    A) adv. in barba a, a dispetto di:
    delati kaj vsemu svetu navkljub fare qcs. a dispetto di tutti

    B) prep. (kljub) malgrado:
    navkljub težavam je doštudiral malgrado le difficoltà è riuscito a finire gli studi
  • navzgòr adv. su, all'insù, in su; sopra; in alto:
    iti po stopnicah navzgor in navzdol andare su e giù per le scale
    vstopnice so od tisoč tolarjev navzgor i biglietti costano dai mille talleri in su
    iti po reki navzgor risalire il fiume
  • navzóč (-a -e)

    A) adj. presente:
    biti navzoč essere presente

    B) navzóči (-a -e) m, f, n il, la presente:
    vsi navzoči so glasovali za predlog la proposta è stata approvata da tutti i presenti
  • nazádnje adv.

    1. poi, infine, alfine; (zadnjikrat) ultimamente, l'ultima volta

    2. pren. in fin dei conti:
    fant je nazadnje zadosti star, da se sam odloči in fin dei conti il ragazzo è maggiorenne per decidere da solo
    nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo finirà col pensare che non gli vogliamo bene
    skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti la composizione sorprende per la forza inventiva oltreché per la sua immediatezza
    nazadnje (zadnjikrat)
    sem ga videl včeraj l'ultima volta l'ho visto ieri
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • nebésen du ciel, céleste

    nebesno moder bleu ciel, azur(é)
    štiri nebesne strani les quatre points cardinaux
    nebesno telo (astronomija) corps moški spol céleste
  • nebésen (-sna -o) adj. del cielo, celeste:
    planeti in druga nebesna telesa i pianeti e gli altri corpi celesti
    astr. nebesna krogla sfera celeste
    nebesna mehanika meccanica celeste
    nebesni ekvator equatore celeste
    nebesni tečaj polo
    nebesni svod arco del cielo
    nebesni obok la cappa del cielo
  • nebó (-á) n

    1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
    nebo je jasno il cielo è sereno
    dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
    južno, polarno nebo cielo australe, polare
    strani neba punti cardinali

    2. rel. cielo, Paradiso:
    pekel in nebo Inferno e Paradiso

    3. baldacchino, cielo:
    nebo (baldahin)
    nad posteljo il cielo del letto

    4. anat. palato;
    mehko, trdo nebo palato molle, duro

    5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
    zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
    kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
    spati po nebom dormire allo stellato
    umreti pod tujim nebom morire all'estero
    pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
    nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
  • nedoumljív (-a -o) adj. incomprensibile, oscuro, arcano, impenetrabile, imperscrutabile, inintelligibile, pren. recondito, sibillino:
    relativnostna teorija mi je nedoumljiva la teoria della relatività è per me incomprensibile, inaccessibile
  • nedovŕšnik (-a) m lingv. verbo imperfettivo:
    dovršniki in nedovršniki verbi perfettivi e imperfettivi
  • negatíven (-vna -o) adj.

    1. negativo:
    negativna sodba giudizio negativo
    negativni odgovor risposta negativa

    2. (slab, nesprejemljiv) negativo:
    negativni pojavi med mladino fenomeni negativi presenti nei giovani

    3. (slab, neprijeten) spiacevole, sgradevole, sfavorevole

    4. med. negativo:
    izid preiskave je bil negativen l'esito dell'esame è negativo

    5. ekon. negativo, passivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    filoz. negativna definicija definizione per negazione
    elektr. negativna elektrina elettricità negativa
    šol. negativna ocena insufficiente
    šport. negativna razlika v golih quoziente reti negativo
    ekon. negativna trgovinska bilanca bilancio commerciale negativo
    pog. negativna ocena critica, biasimo, censura
    rel. negativna teologija teologia negativa, apofatica
    fiz. negativni delec particella negativa
    kem. negativni element elemento negativo
    fot. negativni film negativa
    bot. negativni fototropizem fototropismo negativo
    fiz. negativni ion ione negativo
    elektr. negativni pol polo negativo
    fiz. negativni pospešek accelerazione negativa
    mat. negativni predznak segno negativo
    med. negativni Rh faktor fattore Rh negativo
    negativni tisk (stampa) negativa
    fiz. gibanje v negativni smeri moto in senso negativo
  • néhanje2 (-a) n pren. vita, azioni, opere, sforzi:
    vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom tutte le proprie azioni e i propri sforzi li dedicò ai figli
  • néhati (-am) | nehávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. finire, smettere, cessare:
    nehaj s tem e finiscila
    (v osmrtnicah) nehalo je biti srce naše mame ha cessato di battere il cuore della nostra compianta mamma
    nehati jokati, nehati se smejati finire di piangere, di ridere
    nehati deževati spiovere
    nehati vreti sbollire

    2. (v medmetni rabi izraža začudenje) ma no, sul serio:
    nehaj, da sta se ločila?! ma no, hanno divorziato?!

    B) néhati se (-am se) | nehávati se (-am se) perf., imperf. refl. (končati, končavati se) finire, cessare:
    vsaka stvar se kdaj neha tutto una volta finisce
    tu se pa res vse neha (izraža ogorčenje) questo è poi troppo
    včasih je tako surov, da se vse neha a momenti è di una brutalità incredibile
    pri denarju se vse neha è sempre questione di soldi
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • nékam adv.

    1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
    šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove

    2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
    nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
    gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
    pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
    evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
    poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
    vulg. piši me nekam e vaffanculo
    evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo