Franja

Tergeste -is, n Tergéste (m), keltsko-ilirsko trgovsko naselje v severnem Jadranskem morju (zdaj Trst), ki je v letih 178—177 skupaj z Istro prišlo pod rimsko nadoblast: Mel., Vell. — Soobl. Tergestum -ī, n Tergést: Mel. — Od tod adj. Tergestīnus 3 tergéstski, tergestínski: sinus Plin.; subst. Tergestīnī -ōrum, m Tergestín(c)i, Tergéstčani: L.

tetricus 3 (beseda neugotovljenega izvora; ni sor. s taeter, teter)

1. strog, oster, hud, osoren, neljubezniv, neprijazen, neprijeten, resen, resnoben, č(e)meren, siten, mračen, temačen, pust, natančen, pikolovski: Col., Sen. ph., Lamp., Cl., Serv. idr., mulier Varr. fr., puella O., deae (= Parcae) Mart., domitor Chimaerae (= Bellerophon) O., disciplina Sabinorum L., febris, tuba, voces Mart. Od tod

2. kot nom. propr. Tetricus mōns (Isid.) ali (pesn.) Tetrica rūpēs (Sil.) ali (subst.) Tetrica -ae, f (Varr., V.) Tétriška gora, strm hrib v Apeninih na Sabinskem vzhodno od Nursije (zdaj Monti Sibillini).

Thapsacus -ī, f Tápsak, mesto v Siriji ob Evfratu (zdaj verjetno Qal'at ed-Dibse): Cu.

Thapsos² in Thapsus -ī, f (Θάψος) Táps(os)

1. polotok in mesto na vzhodni obali Sicilije: O., V., Sil.

2. primorsko mesto v Afriki, znano po Cezarjevi zmagi nad pompejanci (l. 46; zdaj Hr. ed-Dimas): Auct. b. Afr. — Od tod subst. Thapsitānī -ōrum, m Tap(so)šáni, Tapsitán(c)i, preb. Tapsa: Auct. b. Afr.

Thasos in Thasus -ī, f (Θάσος) Tázos (še zdaj Thassos), otok v Egejskem morju ob obali Trakije: Ci., L., Mel. — Od tod adj. Thasius 3 (Θάσιος) tázoški, tázijski, s Tázosa izvirajoč, na Tazosu pridelan ali pridobljen: vinum Pl., vites V., lapis (= marmor) Sen. ph.; subst. Thasiī -ōrum, m Tazošáni, Tázijci, preb. Tazosa: N., Plin.

that¹ [ðæt, ðóuz]

1. zaimek (množina those)
(kazalni) ta, to; oni, -a, -o

and that in to, in sicer
at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
and all that in vse to (táko)
for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
like that takó
this, that, and the other to in ono, vse vrste
with that s tem
that which... to (ono), kar...
that house over there ona hiša tam preko
to that degree that do tolikšne mere, da...
that's all to je vse
that's it! tako je prav! tako je treba!
that's so takó je
that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
that may be to je možno
that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
(is) that so? ali res? je (to) res tako?
that's the way! tako je prav!
that is why zato
that is because to je zato, ker
that is (to say) to se pravi
those are they to so oni
those are his children to (ono) so njegovi otroci
that was the children to so bili (so naredili) otroci
that's a dear! to je lepo od tebe!
what of that? (pa) kaj za to?
what's that noise? kakšen hrup je to?
that's what he told me tako mi je on povedal
let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
why do you run like that? zakaj tako tečeš?
this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

2. prislov
pogovorno takó (zelo)

that much toliko
that far tako daleč
that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)

Thēra -ae, f (Θήρα) Têra (zdaj Thera ali Santorini), vulkanski otoček severno od Krete: Mel., Plin. — Od tod adj. Thēraeus 3 (Θηραῖος) têrski, terájski, s Tere prihajajoč: Plin., colonus Tib.; subst. Theraeī -ōn, m Têrci, Terájci: colonia Theraiōn S.

Thērasia -ae, f (Θηρασία) Terázija

1. otok pri Kreti: Sen. ph., Plin.

2. najjužnejši od liparskih otokov pri Siciliji (pozneje imenovan Hiera, zdaj Vulcanello): Plin., M.

there [ðɛ́ə]

1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!

there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

Thermē -ēs, f (Θέρμη) Têrma, mesto v Makedoniji, pozneje imenovano Thessalonica (zdaj Sedes južno od Soluna (Saloniki)): Plin. — Od tod adj.

1. Thermaeus 3 (Θερμαῖος) têrmski, termájski: sinus T. Termski (Termajski) zaliv.

2. Thermaïcus 3 (Θερμαϊκός) têrmski, termájski, termáiški: sinus Mel., Plin. Termski (Termajski, Termaiški) zaliv.

Thermōdōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Θερμώδων) Termodónt, reka v Pontu, ob kateri so baje bivale Amazonke (zdaj Terme Çayi): V., O., Pr., Sil., Cu., Plin., Mel., Iust. — Od tod adj.

1. Thermōdontiacus 3 (Θερμωδοντιακός) termodóntski, termodontíjaški, pesn. = amazónski: aurum O. zlato Amazonk, turmae Stat.

2. Thermōdontēus 3 termodóntski, termodontéjski, pesn. = amazónski: agri Pr.

3. Thermōdontius 3 (Θερμωδόντιος) termodóntski, termodóntijski, pesn. = amazónski: ripae, hostis Sen. tr.

Thesprōtus -ī, m (Θεσπρωτός) Tesprót, prastari kralj na področju okrog mesta Puteoli (zdaj Pozzuoli): Hyg., Thesprotii regnum Pr. = Puteoli.

Thessalonīcē -ēs, f (L., Mel., Plin.) in Thessalonīca -ae, f (Ci., L., Vulg.) (Θεσσαλονίκη) Tesaloníka

1. novejše ime za Thermē, mesto v Makedoniji (zdaj Saloniki, Solun). — Od tod subst. Thessalonīcēnsēs -ium, m Tesaloníčani, preb. Tesalonike: Ci., Eccl.

2. (v obl. Thessalonīcē) hči makedonskega kralja Filipa: Iust.

Theudōria -ae, f Tevdórija, mesto v Atamaniji (zdaj Todoriana): L.

think^* [ɵiŋk]

1. prehodni glagol
misliti (kaj); premišljati; izmisliti; predstavljati si, zamisliti si (kaj); snovati, naklepati, nameravati, kaniti; pomisliti; smatrati, soditi, ceniti, pretehtati, verjeti; imeti za; imeti pred očmi

2. neprehodni glagol
misliti, umovati, razmišljati, premišljevati, mozgati; pomisliti, predstavljati si; verjeti, biti mišljenja, biti mnenja; priti do zaključkov, soditi

I think so mislim, da (odgovor na vprašanje)
I think it best to go now smatram, da je najbolje, če (da) grem zdaj
I should think so mislim, da; rekel bi (da je) tako; vsekakor, (to je) jasno
I could not bear to think what might happen misel, kaj bi se moglo zgoditi, mi je bila neznosna
I think him (he is thought) to be a poet imam ga (imajo ga) za pesnika
he thinks the lecture interesting predavanje smatra za zanimivo
he talks and thinks airplanes samó letala mu gredo (rojé) po glavi
he will think himself silly od samega premišljevanja se mu bo zmešalo
only think! samo pomisli! samo predstavljaj si!
you are a model of tact, I don't think! sleng (ironično) ti si pa res vzor obzirnosti!
to think aloud, to think out loud glasno misliti
to think to o.s. misliti pri sebi
to think better of premisliti si; imeti ugodnejše mnenje o
to think o.s. clever imeti se za pametnega
to think fit (good) to smatrati za primerno (ustrezno), dobro za
to think littie of ne mnogo ceniti, ne spoštovati
to think much of zelo ceniti, spoštovati
to think no harm nič hudega ne misliti, ne imeti slabih namenov
to think no small beer of zelo ceniti, imeti zelo visoko (ugodno) mnenje o
to think nothing of podcenjevati, prezirati
to think scorn of prezirati
to think twice dvakrat (dobro prej) premisliti
to think of his not guessing that! komaj bi človek verjel, da on tega ni slutil!
think away prehodni glagol odmisliti

this množina these [ðis, ði:z]

1. zaimek
ta, to

all this vse to
this and that to in ono, marsikaj
after this po tem
this above all predvsem to
before this pred tem
by this medtem, med tem časom; doslej
ere this nekoč
for all this zato, zaradi tega; kljub vsemu temu
from this od zdaj, odslej
like this tako(le)
this, that and the other vse mogoče stvari, razne reči
this is my brother to je moj brat
these are my children to so moji otroci
it is like this stvar je taka
this is what happened tole se je zgodilo
this is the way to do it tako(le) se to naredi
he should have been here by this zdajle bi že moral biti tu
they were talking about this, that and the other govorili so o tem in onem, o vsem mogočem

2. pridevnik
ta, to; današnji

in this country v tej (naši) deželi
this day danes
this year to leto; tekoče leto; letos
this day week (fortnight) danes teden (14 dni)
in these days dandanes
(for) these three weeks zadnje tri tedne
to this day do danes, še danes
this morning to jutro, danes zjutraj, davi
this afternoon danes popoldne
this evening danes zvečer, drevi, nocoj
this once to pot edino, edinole tokrat
this time to pot
business is bad these days posli gredo slabo te dni (v teh časih)
take this book, not that one vzemite to knjigo, ne one

3. prislov
tako

this much tako mnogo, toliko
this far tako daleč

Thisbē -ēs, f (Θίσβη) Tízba

1. lepa Babilon(ij)ka, Piramova ljubica: O.

2. mesto na obali Bojotije z obilico divjih golobov (πολυτρήων Θίσβη Hom.; zdaj Kakosi): Plin., Stat. Od tod adj. Thisbēus (Thisbaeus) 3 (Θισβαῖος) tízbski, tizbéjski, tizbájski: columbae O.

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

Thyamis -idis, acc. -im, m (Θύαμις) Tíamis (Tiámida), najsevernejša reka v Epiru (zdaj Kalamas): Ci.