Franja

roasting [róustiŋ]

1. pridevnik
primeren za pečenje; ki (se) peče, praži
pogovorno zelo vroč, žgoč

roasting ears zeleni koruzni storži za praženje
roasting pig prašiček, odojek za pečenje

2. samostalnik
pečenje; praženje

rotzfrech zelo nesramen

rubicundus 3 (rubēre) živordeč, zelo rdeč, žaren, žarek, žareč: Sen. ph., rufus quidam, ore rubicundo Pl., homo Ter. rdeč v obraz, sabulo rubicundior Varr., Ceres V. rdečerumeno, zrelo žito, corna H., Priapus O. rdeče namazan, matrona O. od sonca ogorela, rubicundi coloris esse Col., luna Plin., caelum Vulg.

ruineusement [rɥinözmɑ̃] adverbe uničevalno; zeló dragó, zelo zapravljivo

ruineux, euse [rɥinö, z] adjectif poguben, uničevalen; ki vodi v prepad, v uničenje; škodljiv; vieilli razpadljiv; zelo drag; skrajno zapravljiv

luxe masculin ruineux, goût masculin ruineux luksus, okus, ki mnogo stane, je zelo drag
fondements masculin pluriel ruineux (figuré) nesolidni, nezanesljivi temelji
ce n'est pas ruineux to ni (pretirano) drago

sacrosanct [sǽkrosæŋkt] pridevnik
zelo svet; presvet
figurativno neoskrunljiv, nedotakljiv, sakrosankten

sad [sæd] pridevnik (sadly prislov)
žalosten, otožen, melanholičen, zaskrbljen, potrt; nesrečen; ubog; klavrn, nič vreden, reven, beden; obžalovanja vreden; hudoben, zloben; neugoden, nepopravljiv; zelo potreben; temen; težak; nedovoljno vzhajan
arhaično resen

sad at žalosten ob (od, zaradi)
in sad earnest zelo resno
sad bread premalo vzhajan (in pečen) kruh
a sad coward klavern strahopetnež
a sad dog figurativno propadla oseba, izgubljenec; razvratnik
sad havoc hudo opustošenje
a sad accident, mistake obžalovanja vredna nezgoda (nesreča), napaka
a sadder and a wiser man oseba, ki jo je škoda izučila
a sad state žalostno, bedno stanje
to feel sad biti žalosten, potrt
he writes sad stuff kar on piše, je plaža

saepe-numerō, adv. (ixpt. saepe in abl. numerō „pogosto po številu“), piše se tudi ločeno saepe numero zelo (res) velikokrat (dostikrat), mnogokrat, večkrat, zelo (res) pogosto(ma), zelo (res) često, čestokrat, mnogokdaj, marsikdaj, marsikaterikrat, marsikrat: dixi iam antea saepe numero CI., quibuscum saepe numero Helvetii congressi C., saepe numero, patres conscripti, multa verba in hoc ordine feci S.; komp. saepiusnumero ali saepius numero: GELL.

saepiculē, adv. (demin. saepe) zelo pogosto(ma), precej pogosto, precej često, marsikdaj, mnogokdaj, čestokdaj: AP., saepicule peccas PL.

*saepis -e (gl. saepe); od tod komp. saepior pogost(n)ejši: PRISC. in superl. saepissimus 3 zelo pogost(en), prepogost(en): discordia CA. AP. PRISC.

saepiusculē, adv. (demin. saepe, saepius) zelo pogosto (često), zelo pogostoma (velikokrat, dostikrat), večkrat, čestokrat, mnogokdaj, marsikdaj, marsikaterikrat, marsikrat: saepiuscule (po novejših izdajah sepicule) peccas PL. (Casina 703; tako piše PRISC., v rokopisih pa vseskozi najdemo saepicule).

saint-germain [sɛ̃žɛrmɛ̃] masculin, invariable zelo sladka velika hruška

sale [sal] adjectif umazan (tudi figuré), zamazan; grd; figuré nespodoben, odvraten; (naloga) zelo neprijeten, nehvaležen; masculin umazanec, pujs(ek)

une sale affaire neprijetna zadeva
(populaire) un sale coup pour la fanfare neprijetna stvar, zadeva
ongles masculin pluriel sales črni nohti
sale comme un cochon, comme un porc, comme un goret, comme un peigne umazan ko prašič, zelo umazan
avoir les mains sales imeti umazane roke
il fait un sale temps grdo vreme je
jouer un sale tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
laver son linge sale en famille urediti nelepe domače zadeve v domačem krogu
raconter des histoires sales pripovedovati slane, obscene, kosmate zgodbe

salivate [sǽliveit] prehodni glagol
medicina napraviti, da kdo proizvede večjo množino sline
neprehodni glagol
proizvajati mnogo sline, zelo se sliniti; morati izpljuvati slino

saloper [salɔpe] verbe transitif, populaire zelo slabo opraviti, narediti (delo), izdelati (izdelek)

il a salopé mon vêtement skvaril je mojo obleko
saloper l'ouvrage zapacati delo

saloperie [salɔpri] féminin umazanost, populaire svinjarija; kvanta; slab dovtip; stvar brez vrednosti, zelo slabe kakovosti

on lui a fait là une belle saloperie! svinjsko so mu jo tu zagodli!

salubērrimo agg. superl. od ➞ salubre zelo zdrav, zdravilen

sandreich peskovit, zelo peščen

sapientísimo zelo učen

sat-agō -ere = sat(is) agō

I. zadovoljiti (zadovoljevati), zadostiti (zadoščati, zadostovati, zadoščevati): nunc satagit (v izdajah pisano tudi narazen sat agit) PL. zdaj plačuje takoj. –

II.

1. (za)dosti (mnogo, veliko) opravka ali posla imeti, silno dosti imeti opraviti, veliko se ukvarjati s čim, biti (zelo) dejaven (marljiv, neutruden); abs.: Afer ... multum in agendo discursantem non agere dixit, sed satagere Q.; z gen. (s čim): etsi is quoque suarum rerum satagit TER.; s circa z acc.: Martha autem satagebat circa frequens ministerium VULG. si je dajala veliko opraviti s postrežbo; z notranjim obj.: haec satagens PETR. to marljivo opravljajoč; occ. marljivo si prizadevati, zelo se (po)truditi, zelo se (po)mujati, zelo (po)hiteti, paščiti se
a) s finalnimi stavki: quapropter, fratres, magis satagite, ut ... VULG., semper satagere, ut ne in amore animum occupes PAC. FR.
b) z inf.: satagite immaculati et inviolati ei inveniri in pace VULG.

2. biti v skrbeh (težavah, strahu, stiski), imeti težave, tožiti, tarnati, skomljáti: Caesar alteram alam mittit, qui satagentibus celeriter succurrerent AUCT. B. AFR. stiskanim, curris, stupes, satagis PETR., Iuppiter satagit fractus metu ARN., dole et satage quasi parturiens VULG. imej porodne popadke.